Sreda, 26. 9. 2018, 8.01
6 let, 1 mesec
Slovenka v Dubaju
Tanja je ponosna Metličanka in Belokranjka, ki trenutno živi in dela v Dubaju kot Kompasova predstavnica ter vodnica na destinaciji. Rojena je na svetovni dan turizma in tisti, ki jo poznajo, pravijo, da ne po naključju. Z nami je spregovorila o vročini, lokalnih specialitetah in razkošni turistični ponudbi arabskega emirata.
Ti je kaj vroče?
Ne še, mi bo pa čez dva dni, ko priletim nazaj v Dubaj s trimesečnih počitnic v naši zeleni in čisti Sloveniji. Trenutno je tam malo pod 40 stopinjami Celzija, vendar mi prijatelji sporočajo, da je glavno poletje že mimo in da so temperature že čisto jesenske.
Koliko časa traja poletje v Dubaju? Se sploh kdaj konča?
Tisti, ki živimo v Dubaju, pravimo, da tukaj obstajata dva letna časa: vroče ali peklensko vroče. Poletje se začne približno sredi oktobra in traja tam nekje do začetka maja, peklensko vroče pa je v naših poletnih mesecih. Takrat so dnevne temperature ves čas nad 40 stopinjami Celzija z izredno visoko vlažnostjo, ki doseže do 90 odstotkov. Dežja skoraj ne poznamo. Lani je recimo deževalo petkrat, vendar to traja približno pol ure in takrat nastane kaos v mestu, ker ne poznajo odvodnjavanja. Mi se pa veselimo dežja kot v Evropi prvega snega. Najbolj hladen "zimski mesec" je januar, ko se dnevne temperature spustijo na okoli 25 stopinj Celzija, ponoči pa vsi iščemo dolge rokave, saj je zunaj 15 stopinj. Malo hladneje je sicer v puščavi in gorah, vendar se zima v Dubaju nikakor ne more primerjati z našo.
Pa pojdimo na začetek tvoje romance z Dubajem. Zakaj pravzaprav Dubaj? Je bila selitev tja tvoj prvi stik s to državo?
Dubaj ... Prvič sem zanj slišala v prvem letniku na Turistici v Portorožu, kjer sem opravila dodiplomski študij. Takrat se je ravno odprl hotel Burj Al Arab, po mojem mnenju še vedno tisti pravi simbol Dubaja, ki ga vsi prepoznajo, ko ga vidijo. Ko študiraš turizem, te seveda nekako vleče v tujino ne samo pogledat znamenitosti, ampak tudi preizkusit svoje znanje, saj je Slovenija dokaj majhna in na žalost omejena na določenih področjih, kar zadeva turistično ponudbo. Željo po Dubaju sem kovala kot vroče železo skozi leta, dokler se ni pojavila priložnost za delo. Zgrabila sem jo z obema rokama.
Kaj te še danes navdušuje?
Po dveh letih življenja v Dubaju ni težko najti razloga, zakaj se ne bi zbudil z nasmeškom na obrazu. Resnično sem vesela, da delam v industriji, v kateri je vsak dan drugačen. Delo v turizmu prinaša nove izzive tako na osebnem kot profesionalnem področju in nikoli se ne moreš 100-odstotno pripraviti na določene situacije. Ko sem sama, me v Dubaju vedno znova presenetita ponudba in samo življenje, ki je izredno hitro. Tam je zbran ves svet, v ulici, sosednji tisti, kjer živim, lahko obedujem v 20 različnih restavracijah, še enkrat toliko različnih nacionalnosti pa srečaš v 15 minutah, ko se sprehodiš po tej isti ulici. Raznovrstnost je res velika prednost, sama pa sem gurmanka, tako da mi je to še toliko bolj pomembno. Vsakodnevno me navdušuje tudi pogled na najvišjo zgradbo na svetu – Burj Khalifo, ki je resnično fascinantna. In potem, ko pomisliš, da v neposredni bližini gradijo še nekaj sto metrov višjo zgradbo, ki bo dokončana čez dve leti, se moraš kar malo uščipniti, da morda ne sanjaš. Vsakič, ko se odpeljem v puščavo, me zlato-rdečkast pesek in neskončnost popeljeta v neki drug svet, ki ga ni mogoče opisati.
Celoten članek s Tanjo si lahko preberete na smerokaz.kompas.si.
Naročnik oglasnega sporočila je Kompas.