Sobota, 7. 9. 2019, 17.59
5 let, 2 meseca
Slabša turistična sezona na Hrvaškem? V avtokampih tega (skoraj) ni čutiti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,60
5
Kako so se letos poleti odrezali hrvaški avtokampi? Pri Slovencih so v primerjavi z lanskim letom tako prihodi kot prenočitve zrasli za en odstotek, gostov iz Nemčije je bilo letos približno enako kot lani, manj pa je bilo Nizozemcev in Italijanov.
Potem ko so na hrvaški obali več poletij dosegali rekordne turistične številke, letošnja sezona ni izpolnila pričakovanj. Hrvaški turistični delavci so imeli manj gostov, največji izpad je bil pri ponudnikih zasebnih nastanitev. Kako pa so se odrezali v avtokampih? Ob začetku šolskega leta in s tem ob koncu visoke sezone smo številke podčrtali s Klemnom Hrenom, urednikom portala avtokampi.si.
"Podatki do konca avgusta kažejo, da so v hrvaških avtokampih imeli skorajda enako število prihodov kot lani, število prenočitev se je zmanjšalo za en odstotek," je povedal Hren. "Sodeč po tem bodo hrvaški kampi letos ustvarili okoli 19 milijonov prenočitev, kar je povsem primerljivo z lanskim letom."
Deževen maj in pozni binkoštni prazniki
Letošnja sezona je bila posebna zaradi dveh dejavnikov, je poudaril Hren. "Maj je bil zelo deževen, v Istri in Kvarnerju je bilo skoraj 20 deževnih dni, zaradi česar je bil padec kar občuten. Drug dejavnik pa so binkoštni prazniki, ki so bili letos dokaj pozno. Zaradi tega so se nemški gostje na poletne počitnice vrnili pozneje in med 20. junijem in 10. julijem se je ustvarila nekakšna luknja. V letih, ko so binkoštni prazniki prej, se Nemci v kampe na hrvaški obali nato tudi vrnejo prej. Od 10. julija in vse do konca avgusta pa so bili kampi večinoma polno zasedeni."
Slovencev za odtenek več, manj Nizozemcev in Italijanov
Podatki tudi kažejo, da je bilo gostov iz Nemčije letos približno enako kot lani, pri Slovencih so tako prihodi kot prenočitve zrasli za en odstotek.
Pri Slovencih po regijah prednjači Istra, tam smo ustvarili 43 odstotkov prenočitev, sledi Kvarner, nato pa zadarska regija. Med kraji so na prvih mestih Medulin, Mali Lošinj, Umag, Vrsar, Funtana, Novalja, Novigrad in Fažana.
So pa na Hrvaškem letos zaznali padec nizozemskih in italijanskih gostov, je povedal Hren. "Težko je določiti konkretne razloge za to, res pa je, da so imeli na Nizozemskem letos nadpovprečno visoke temperature in lepo vreme. Običajno imajo precej hladnejša in oblačna poletja, zaradi česar pridejo na jug, letos in tudi lani pa je bilo drugače. Verjetno pa so nekaj prispevale tudi višje cene kampiranja na Hrvaškem. Nizozemci veljajo za goste, ki 'gledajo na denar'," je pojasnil.
Slovenci bi senco, turisti s severa pa sonce
"Tudi Slovenci vsekakor iščemo cenovno ugodne ponudbe, akcije in popuste," je še povedal Hren, "priljubljena je naša kamping kartica, ki omogoča vrsto ugodnosti. Sicer pa Slovencem ob lepi plaži in pogledu na morje zelo veliko pomeni, da je v kampu senca. To ni nujno samoumevno, severnjaki na primer vsi želijo čim več sonca."
Severnjaki si kljub morju želijo bazen
Ob odnosu do sence se od turistov s severa razlikujemo tudi po odnosu do morja, je še opomnil Hren. "Nemci in Nizozemci morje dojemajo precej drugače kot mi, kopati se želijo v bazenu, ne v morju, in če tega nimaš, jih sploh ne zanimaš. To so v zadnjih letih ugotovili tudi turistični delavci v hrvaških kampih, veliko jih je zgradilo bazene in zaradi velikih vlaganj so cene dvignili povsem upravičeno. Nekateri pa … so se le 'pošlepali' nanje."
Preberite še:
5