Romarski turizem je dober posel

Na stojnicah v okolici cerkve v Brezjah bodo razprostrli robo, pisane plastične igrače, rožne vence, kipce Marije, sveče, rožnato sladkorno peno. Začelo se bo osrednje slovensko romanje.

Morebiti je težko razumeti, a romarji so bili prvi turisti. Romarska središča so bila vedno kraji, kjer je cvetela trgovina, kjer so odpirali prenočišča, kjer je cvetel posel. Še od Jezusovih časov je bilo tako, konec koncev je ogorčeno razmetal stojnice trgovcev v templju. In s tem ni prav nič spremenil. Romarski turizem je še vedno tesno povezan z dobičkom. Pa naj bodo to prodajalne voščenih delov telesa v Fatimi, ki jih romarji nosijo kot priprošnje za ozdravitev, supermarketi s kipci Marije v Lurdu, ki jih oglašujejo na TV Lourdes, luksuzni hoteli in trgovska središča v Meki, ki je verjetno najbolj dobičkonosni sveti kraj, družinski penziončki na Jakobovi poti do Santiaga de Campostele, ki so iz srednjeveških postojank prerasli v uspešne hotele, ulični prodajalci hrane pred sikhovskim Zlatim templjem ali restavracija Mali raj v Međugorju. Sveti kraji različnih ver se prav v ničemer ne razlikujejo od drugih turističnih krajev.

Čeprav …

Ne glede na to, ali verjamete ali ne, je na vseh teh svetih krajih nekaj, kar vam dvigne kocine. Recimo v Međugorju. Čeprav se spomnimo vseh zgodb o dvomu o resničnosti čudeža, je, ko pridete v cerkev, neki bizaren občutek vznesenosti. Energija tisočih ljudi, ki verjamejo, očitno prevzame slehernika. In prav nič drugače ni v Zlatem templju, ki je poleg vsega še izjemen arhitekturni spomenik. Še celo v Stonehengeu, ki je res starodavno romarsko središče, je nekaj magičnega. Ali ob votlini v Urfi, kjer naj bi se rodil Abraham oziroma Ibrahim in zdaj molijo ločeno moški in ženske, iz bližnje medrese pa se sliši petje Korana. Prav isto pa se zgodi tudi v majhnih, skoraj pozabljenih romarskih krajih, recimo Dolini Lurške Matere Božje v Lipici, kjer je v jami postavljen kip Marije sredi gozda. Tam okoli sicer ni trgovin z versko kramo, niti romarskih avtobusov, še celo golfisti so skriti na drugi strani hotelov, ne sliši se niti žvenketa igralnice ali topota konjev, pa vendar je v gozdnem gaju neki poseben mir.

Prav zaradi tega čudnega občutka se je včasih na poti vredno ustaviti tudi v kakšnem romarskem središču kateregakoli verovanja, čeprav ne verjamete v njegovo čudežnost.