Petek, 21. 12. 2018, 16.01
6 let
Prvi kino v Ljubljani je bil v hiši, ki je danes ni več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Tam, kjer je danes Nama, je bil nekoč v hiši, ki je danes ni več, hotel. Stal je na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste, v njegovi dvorani pa so v Ljubljani prvič predvajali filme.
Hotel Stadt Wien (hotel Malič) je svoja vrata odprl v 40. letih 19. stoletja v stavbi, ki so jo zgradili v zadnjem desetletju 18. stoletja. Deloval je približno 60 let.
Nastal je iz starega pritličnega gostišča Pri Maliču, ki so ga nadzidali ter je tako z enajstimi okni gledal na današnjo Slovensko cesto in s 13 okni na današnjo Cankarjevo ulico. Spremljali so ga tudi gospodarsko poslopje in obokani hlevi za vozove.
Pogled na hotel Stadt Wien (Malič) v knjigi Ljubljanske metamorfoze avtorice Darinke Kladnik
Prvi kino pri nas
Vznemirljiv del preteklosti tega prostora je to, da so v salonu hotela Malič oz. Stadt Wien potekale prve projekcije filmov v mestu, in sicer v salonu, ki je bil na prostoru današnje pasaže do vhoda v Kino Komuna.
V drugi polovici novembra 1896 se je v ljubljanskem hotelu ustavil potujoči kino Edison idejal. Obiskovalci so si ob projekciji s plinsko lučjo lahko ogledali sedem kratkih filmov. Trajali so po nekaj minut in bili brez glasbene ali kakšne druge zvočne podlage. Tudi slika je bila dokaj zabrisana.
Vendar pa je bilo navdušenje veliko in predvajanje filmov so zato podaljšali. Potujoči kinematografi so do začetka prve svetovne vojne večkrat obiskali Ljubljano, za nekaj dni pa tako s svojim programom zasedli različne dvorane po mestu.
Vznemirljiv del preteklosti nekdanjega hotela Malič oz. Stadt Wien je tudi to, da so v njegovem salonu potekale prve projekcije filmov v mestu, in sicer na prostoru današnje pasaže do vhoda v Kino Komuna.
Restavracija, o kateri se je govorilo
Restavracija hotela Stadt Wien, za katero je v tistem času skrbel Teodor Lausch, je veljala za odlično in o njej se je govorilo daleč naokoli. Stekleni salon z bralno sobo na vrtu pa je veljal za eminentno poletno zbirališče.
Napoleonova žena
Med slavnimi gosti hotela na Gallovi ulici, zdajšnji Slovenski cesti, je bila tudi žena Napoleona I. Marija Luiza. V tem hotelu ni bila samo enkrat, temveč dvakrat. Z njenega prvega obiska je ohranjen finančni prerez. Zgodovinarki Barbara Pešak Mikec in Nataša Budna Kodrič tako v članku Ljubljanski hoteli do druge svetovne vojne navajata, koliko goldinarjev je plačala za stanovanje (19 sob), sveče, nočno razsvetljavo, zajtrk, črno kavo, vino, papir in perilo.
Novembra 1947 je lastnik hotela Andrej Malič pred naslednjim obiskom Marie Luize prejel pismo vrhovnega dvornega mojstra, grofa Bombelles. Naročil mu je, da naj ob njenem prihodu pripravi preprost obed, v jedeh naj ne bo čebule, česna, drobnjaka, pomaranč in limon, v juhi pa ne sira.
Stavbo nekdanjega hotela so porušili leta 1938, na približno njenem mestu pa danes stoji veleblagovnica Nama.
Prodaja hotela
Leta 1873 je Malič hotel prodal Kranjski stavbni družbi, v njenem imenu pa se je nato zvrstilo več upraviteljev. V tem času je bil v stavbi tudi sedež ljubljanske sekcije Zveze avstrijskih gostinskih uslužbencev.
Kranjska stavbna družba je hotel vodila do leta 1906, ko ga je opustila in obdržala samo restavracijo. Ta je goste sprejemala v pritličju in kasneje v kleti, vse do leta 1919.
Hišo je nato leta 1908 kupilo podjetje Degenghi & com., leta 1916 pa je nato prešla v roke Jadranske banke.
Leta 1938 so hišo porušili. Na približno njenem mestu danes stoji veleblagovnica Nama.
Preberite še:
