Petek,
30. 5. 2014,
11.27

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

potovanja zaščita

Petek, 30. 5. 2014, 11.27

8 let, 7 mesecev

Potujete v tropske kraje? Ali veste, kako se zaščititi?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Najpogostejše težave med potniki, ki potujejo v tropske oziroma subtropske države sveta, so prebavne težave, respiratorne okužbe, poškodbe, piki in ugrizi ter tropske bolezni.

Kot nam še pojasni naš sogovornik asist. Zoran Simonović, dr. med. spec., iz mariborske ambulante za potnike, pa je mogoče z določenimi ukrepi in specifičnimi sredstvi zmanjšati tveganja za zdravje na potovanjih.

Število obravnavanih potnikov v devetih ambulantah za potnike v vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) narašča, kar po njegovih besedah lahko pripišemo tako večjemu številu potovanj kakor tudi večji ozaveščenosti. Vendar pa glede na podatke o turističnih potovanjih Statističnega urada RS te ambulante pred potovanji še vedno obišče manjši delež potnikov.

Koliko popotnikov na leto v povprečju obravnavate v vseh ambulantah za potnike v Sloveniji?

Približno šest tisoč potnikov letno, od tega več kot polovico v Ljubljani.

Najbrž gre večinoma za potnike, ki potujejo v tropske oziroma subtropske države sveta?

Tako je. Za njih je specializiran posvet v ambulanti tudi najbolj priporočljiv. Potniki, ki potujejo v bližnje kraje oziroma razvite države sveta, se po našem mnenju posvetujejo kar z osebnimi zdravniki.

Katere so najpogostejše nevšečnosti in bolezni na potovanjih po teh deželah? Najpogostejše so prebavne težave, zlasti driske, ki jih dobi od 20 do 60 odstotkov potnikov, ki potujejo na območja s slabšimi higienskimi razmerami. Pogoste so tudi respiratorne okužbe, kot so viroze ali angina. Tudi poškodbe niso redke, najpogostejše so prometne nesreče ali poškodbe pri trekingih. Sledijo piki in ugrizi, za njimi pa so že tropske bolezni, kot so malarija, hepatitisi ali denga. Zadnja v zadnjih letih zelo narašča in skoraj že presega tveganja za malarijo.

Kako nevarna je denga?

Denga, ki je sicer vročinsko obolenje, ki ga povzročajo različni tipi virusa denga in prenašajo komarji, je nevarna zlasti zato, ker zanjo ne obstaja niti posebno zdravljenje niti preventiva. Se pa cepivo zanjo že razvija.

Sicer dengo prenašajo komarji druge vrste kot malarijo, to so komarji, ki pikajo čez dan. Kot sama bolezen pa v večini primerov, predvsem ob prvem stiku z virusom denga, običajno ni nevarna. Ob prvem stiku lahko poteka v obliki lažje viroze ali pa celo brez znakov bolezni.

Težava nastane, ko se drugič srečamo z virusom denge podobnega tipa – obstajajo namreč štirje tipi virusa –, saj se takrat lahko pojavijo hujše oblike bolezni, ki jo imenujemo hemoragična mrzlica denga. V takšnem primeru je mogoč tudi težji potek bolezni s krvavitvami, ki je lahko ob neustrezni obravnavi tudi smrtna.

Kakšna je smrtnost?

Zelo majhna, za dengo umre manj kot odstotek ljudi.

Kot pravite, so največja nadloga prebavne težave, ki pa jih lahko uspešno zmanjšamo oziroma celo preprečimo z ustreznimi ukrepi.

Tako je, in sicer tako z doslednim izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov za uživanje neoporečne hrane in pitne vode kakor tudi z upoštevanjem higiene rok.

Koliko ljudi letno je zaradi težav hospitaliziranih?

Natančnih podatkov nimamo, vendar študije doma in v tujini ocenjujejo, da približno osem odstotkov potnikov na potovanju ali ob vrnitvi domov zaradi takšnih ali drugačnih težav obišče zdravnika, približno polovica odstotka oseb pa ima tako hude težave, da morajo biti hospitalizirani.

Katera so obvezna in katera priporočena cepljenja?

Po mednarodnem zdravstvenem pravilniku je obvezno le eno cepljenje, in sicer proti rumeni mrzlici. Države imajo namreč pravico od potnikov, ki prihajajo k njim na obisk, zahtevati dokazilo o tem cepljenju. Nekatere države zahtevajo to potrdilo od vseh potnikov, ki prihajajo na njihovo ozemlje, zlasti nekatere osrednjeafriške države, večina drugih držav pa zahteva potrdilo o obveznem cepljenju za rumeno mrzlico le takrat, kadar potniki prihajajo k njim iz držav, kjer ta bolezen obstaja.

Sicer pa priporočamo zlasti cepljenje proti hepatitisu A, ki je najpogostejša bolezen med potniki, proti kateri obstaja cepljenje, in hepatitisu B, prav tako pa proti tifusu, zlasti za JV Azijo, Indijo in osrednjo Afriko. Priporočamo tudi cepljenje proti meningokoknemu meningitisu, še posebej pri potovanju v podsaharski meningitični pas, saj se tam vsako leto od novembra do aprila pojavljajo epidemije omenjenega meningitisa. Koristna so tudi cepljenja proti steklini, pa proti gripi, kadar potujemo na drugo poloblo v času, ko je pri nas poletje, tam pa zima. Občasno priporočamo še cepljenje proti otroški paralizi ter tetanusu in davici.

Za katera območja svetujete antimalarike?

Omenjeno zaščito priporočamo za vsa območja, kjer je tveganje, da potnik dobi malarijo, od srednje do visoko. Lani smo se izvajalci svetovanj za potnike v Sloveniji poenotili in pripravili smernice za antimalarično zaščito. Te se v svetu zelo razlikujejo. Imamo določene države, kot so ZDA ali Kanada, ki so zelo konservativne in priporočajo takšno zaščito tudi takrat, kadar je tveganje za malarijo relativno nizko, po drugi strani pa imamo evropske države, kot so Nemčija, Švica in Avstrija, ki takšno zaščito priporočajo le potnikom za območja, kjer je tveganje za to bolezen zelo visoko.

Katera so ta območja?

Tveganje za malarijo je največje za potnike, ki potujejo v zahodni in osrednji del Afrike ter na nekatere pacifiške otoke. Na tem območju dobi malarijo približno dva odstotka potnikov na mesec dni potovanja, če ne upoštevajo priporočene zaščite proti malariji.

Kako učinkovita je antimalarična zaščita?

Noben od štirih antimalarikov, ki jih dandanes priporočajo po svetu, ne zagotavlja stoodstotne zaščite, je pa ta visoka, to je 95-odstotna. In ta zaščita je najvišja pri najnevarnejši vrsti malarije, ki ji pravimo tudi maligna malarija, povzroča pa jo plasmodium falciparum. Sicer obstaja pet različnih vrst povzročiteljev malarije in prav toliko različnih bolezenskih slik.

Pri maligni malariji se lahko v relativno kratkem času pojavijo hude okvare ledvic, možganov, motnje zavesti, nastopi pa lahko tudi smrti. Smrtnost je sedemodstotna.

Se malarijo, če se bolezen pojavi, tudi zdravi z antimalaričnimi sredstvi? Zdravi se jo lahko z istimi zdravili, na primer z malaronom, ki se uporablja tako za preventivne namene kot tudi za zdravljenje, vendar ob povišanih odmerkih. Toda večinoma se malarijo zdravi z drugimi preparati, ne enakimi, kot jih uporabljamo v preventivne namene. Običajno se naredi kombinacija antimalaričnih sredstev. Naj ob tem povem, da se malarone uporablja le za zdravljenje nezapletene malarije.

Nekateri popotniki imajo zaradi stranskih učinkov antimalarikov kar precej težav … Tako kot vsa zdravila imajo tudi ta mogoče stranke učinke, ki pa so odvisni tako od vsakega posameznika kot tudi od vrste antimalarika. V ambulantah za potnike svetujemo ustrezne in tudi vemo, katerih antimalarikov določene osebe zaradi svojih osnovnih obolenj ali stanj ne smejo uporabljati. Če te kontraindikacije upoštevamo, potem večina popotnikov nima neželenih reakcij, ki bi bile toliko izražene, da bi motile potovanje.

Ve pa se, da so pri lariamu ti stranski učinki pogostejši, največkrat se izražajo v motnjah spanja, zelo pogoste so žive sanje, ki se najpogosteje pojavljajo ob začetku jemanja, pozneje pa vse manj.

Toda naše izkušnje iz praktičnega, vsakodnevnega dela s potniki, zlasti tistimi, ki nas obiščejo večkrat, kažejo, da večina z antimalariki nima težav. Koliko stane paket osnovnega cepljenja, na primer proti hepatitisu A in B, tetanusu in tifusu, ter škatlica antimalarikov za približno tritedensko potovanje?

Kombinirano cepivo proti hepatitisu A in B stane okoli 50 evrov, proti davici in tetanus 20, proti tifusu pa 26 evrov. Ob tem moramo upoštevati, da so to trajna cepiva. Torej je strošek velik le pred prvim potovanjem. Škatlica lariama znaša 48 evrov.

Koliko časa pred potovanjem se morajo ljudje oglasiti v ambulantah za potnike za pravočasno in ustrezno zaščito?

Mesec in pol pred odhodom, za enostavna cepljenja je dovolj 14 dni, sicer pa priporočamo, da se potniki pri nas oglasijo tudi, če potujejo naslednji dan, ker se še vedno lahko zaščitijo do določene mere. Prav tako jim svetujejo tudi določene varnostne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšajo tveganja za različne nevšečnosti in bolezni.

Koliko časa po potovanju potnikov svetujete, da vedno, kadar obiščejo zdravnika, povedo, da so bili na potovanju v tropskih oziroma subtropskih državah sveta, ker so morda lahko v inkubacijski dobi za kakšno tropsko bolezen?

Do enega leta, zlasti zaradi malarije, saj imajo določene oblike te bolezni tudi tako dolgo inkubacijsko dobo. Obveščanje zdravnikov v tem obdobju priporočamo tudi zaradi drugih bolezni, na primer bilhariaze, ko parazit prodre skozi nepoškodovano kožo. Parazit Schistosoma haematobium se zadržuje v bolj ali manj stoječih vodah, zlasti v Afriki, na primer v jezeru Malavi, ki leži med Malavijem, Mozambikom in Tanzanijo, ali pa reki Zambezi, ki teče skozi Zambijo in Angolo. Tudi pri tem parazitskem obolenju je inkubacijska doba več mesecev.

Pomembno je torej, da zdravniki vedo za takšna potovanja, da opravijo ustrezno diagnostiko, saj je sicer ne bi napravili za tropske povzročitelje.

Kakšna naj bo priročna potovalna lekarna?

Osnovna lekarna naj vsebuje zdravila za nižanje telesne temperature, lajšanje bolečin, zdravljenje alergij, lajšanje driske ter nadomeščanje elektrolitov in tekočin, za zaprtost, proti potovalni slabosti, pa seveda osnovna zdravila za kronične bolezni, če jih imamo. Prav tako s seboj vzemimo tudi repelente.

Toda kar nekaj od naštetega se lahko kupi tudi v državah, kamor potujemo.

Zdravila v manj razvitih državah sveta, kjer je manjši nadzor, mnogokrat ne ustrezajo standardom razvitejših držav tako pri sami proizvodnji kot pakiranju ali na primer njihovem shranjevanju, zato jih je bolje kupiti doma.