Nedelja, 21. 5. 2017, 4.01
4 leta, 7 mesecev
Manca Korelc in njena jezera
Manca iz Kočevja, ki namerava obiskati vsa slovenska jezera #foto #video
Manca Korelc, 33-letnica iz Kočevja z nalezljivim nasmeškom, ljubiteljica turizma, magistra trženja, strokovnjakinja za digitalni marketing in še kaj bi se našlo, ima poseben cilj: s kolesom bo obiskala vseh 1.300 slovenskih jezer. No, pa še bajerjev, ribnikov, mlak ....
Manca Korelc je tiste vrste človek, ki pritegne pozornost. Zgovorna, nasmejana, s presežkom energije oz. "brenclji v riti," kot bi ona to opisala. Lani je za rojstni dan v dveh etapah diagonalno, od Hodoša do Pirana, prekolesarila Slovenijo, letos ima to v načrtu v enem zamahu.
A večina njene pozornosti bo namenjena jezerom. Glede na to, da jih je po podatkih iz knjige Vsa slovenska jezera avtorja Petra Firbasa okrog 1.300, ji še dolgo ne bo zmanjkalo dela.
Obiske vestno beleži na spletni strani Moja jezera, kjer jih predstavi z nekaj osnovnimi informacijami in bogatimi fotografijami. Ravno toliko, da človeka premami, da jih obišče. Želi si, da bi stran sčasoma postala "spletni leksikon vseh slovenskih jezer in hkrati promocija za vodne čudovitosti, ki jih z obiskom zanemarjamo zaradi turističnih biserov".
Manca Korelc o tem, zakaj se je odločila za projekt Moja jezera:
Manca, spomladi ste si zadali načrt, da boste s kolesom obiskali vsa slovenska jezera. Zakaj ravno s kolesom in zakaj prav jezera? Ni jih namreč samo nekaj, ravno obratno, ogromno jih je.
Pred leti sem veliko časa posvečala teku, mislim, da sem bila dokaj solidna rekreativna tekačica, ko pa sem si lani kupila treking kolo, pa sem se povsem usmerila v kolesarstvo. Prvič imam čisto pravo športno kolo, ne tistega s košaricami za prevažanje po mestu (smeh, op. a.), to pa me je povsem zasvojilo.
Od marca lani sem prekolesarila že več kot pet tisoč kilometrov, vse poletje sem bolj ali manj preživela na kolesu. Večinoma sem se lotevala daljših razdalj, jezera pa sem obiskovala zgolj po naključju.
Sčasoma se mi je utrnila ideja, da bi vsem tem prevoženim kilometrom dodala namen, neko zgodbo, vendar ne tipično v stilu: kam na izlet, kam z otrokom na izlet in podobno. Želela sem si nekaj drugega, nekaj, kar bo samo moje, posebno. In rodila se je ideja, da obiščem vsa slovenska jezera.
Včasih je oboževala tek, odkar ima kolo, pa večino prostega časa namenja kolesarjenju.
Glede na to, da prihaja iz Kočevja, je čustveno najbolj navezana na Kočevsko jezero. Navezanost nanj ima globlje, družinsko ozadje. Mančin dedek je bil namreč kar 17 let direktor rudnika rjavega premoga, ki je bil do leta 1979 na območju današnjega jezera.
Priporočamo:
Željko Kozinc: Slovenija je kot naročena za drobne pustolovščine
Razkrivamo 60 skritih biserov Slovenije
Cesta na Predmejo, ki jemlje dih
Kako ste se lotili sistematskega pregleda slovenskih jezer? Ni namreč tako preprosto, da bi vam vpis gesla v spletni iskalnik razkril iskano vsebino.
Res je, uradnega seznama slovenskih jezer nimamo, zato sem za prvimi informacijami pobrskala v knjigi z naslovom Vsa slovenska jezera in navezala stik z avtorjem Petrom Firbasom. Po temeljitem premisleku sem sklenila, da bom obiskala kar vsa jezera. Tudi majhna jezera so lahko enako lepa kot tista bolj prepoznavna, če ne še bolj.
Če sklepam po knjigi, imamo v Sloveniji okrog 1.300 stoječih voda.
Strmolsko jezero je v neposredni bližini gradu Strmol, zahodno od naselja Dvorje v bližini Cerkelj na Gorenjskem.
Ogromno, preveč.
Ogromno, da. Vsa nameravam obiskati s kolesom, le do visokogorskih Krnskih, Triglavskih se bom seveda odpravila peš.
Koliko ste jih pričakovali?
Precej, precej manj. Seveda sem se spraševala, kako bom to zmogla, ampak moram reči, da gre kar hitro. Vsako turo načrtujem tako, da v enem zamahu obiščem čim več jezer. Vsa seveda niso ob cesti, zato je treba kolo občasno nositi tudi na ramah, skozi gozdove, čez travnike in podobno.
"Projekt Moja jezera je kombinacija vseh mojih strasti: kolesarjenje, jezera, izleti in objavljanje vsega skupaj na digitalnih kanalih. Ne more biti boljše in bolj jaz!"
Manca Korelc na www.mojajezera.si.
Kako se je avtor knjige odzval na vašo idejo?
Gospod - gre za upokojenega biologa, ki se ukvarja z raziskovanjem toksičnosti vode - je bil zelo vesel.
Vsako jezero z opisom in fotografijami objavite na svoji spletni strani.
Da, zraven vsakega jezera dopišem nekaj osnovnih informacij, skušam pripisati svoje osebne vtise, dodam fotografije, ki jih posnamem z mobilnim telefonom … Lahko bi dodala še bližnje gostilne, restavracije, prenočitvene kapacitete, znamenitosti v radiju 30 kilometrov, vendar to presega moje trenutne sposobnosti.
Kaj je najtežji del poti?
Zanimivo je, da je najlažji del kolesarjenje. Pod od jezer do jezer obsega tudi načrtovanje trase, pisanje besedil,urejanje fotografij ... tudi za to gre veliko časa.
Časovnica obstaja?
O tem niti ne razmišljam, si pa želim projekt dokončati v nekaj letih.
Kaj vas na poti preseneti?
Največkrat klanci (smeh, op. a.).
Ste največja jezera že obiskali? Bohinjsko, Blejsko ...
Kdaj prej že, vendar ne v sklopu projekta, zato me vse to še čaka.
Kako si beležite opravljene trase?
Za zdaj jih spremljam v Googlovih dokumentih, morda se bom v prihodnosti odločila za kakšno drugo možnost. Za zdaj si podatke zapisujem na klasičen način (smeh, op. a.), načrtujem pa, da bom zemljevid s traso objavljala tudi na svoji spletni strani.
Imate načrt, kako bi radi končali projekt?
Morda je to še predaleč, nočem razmišljati o tem, ker se bo vmes toliko spremenilo. Na Štajerskem in v Prekmurju je toliko jezer, da se kar bojim odpreti zemljevid (smeh, op. a.).
So vsa jezera poimenovana?
Ne, nekatere poimenujem kar po svoje. Včasih gre za bajer, za mlako.
V čem je razlika?
Mlaka je nižja kot jezero, zanjo je značilno, da nima plastovitosti vode, kot jo ima jezero. Jezero je globlje in ima več plasti vode z različnimi temperaturami.
Svoja doživetja popisujete tudi na strani na Facebooku. Opazila sem, da vam je pred časom nekdo namenil negativen komentar, češ, zakaj razkrivate skrite bisere Slovenije. Se vas je to dotaknilo?
Niti ne. Ljudje se na moje zapise večinoma odzovejo zelo pozitivno, saj v njih ni sledu ne o črni kroniki ne o rumenem tisku in podobnem.
Do zdaj sem dobila zgolj en negativen komentar, točno tega, ki ga omenjate, a se ga nisem ustrašila. Glede na to, da profesionalno izhajam iz sveta digitalnega marketinga, se zavedam, da je po statistiki vedno nekaj odstotkov ljudi, ki se bodo vtaknili v vse. Mislim, da to ni moja težava.
Verjamem v svojo zgodbo in mislim, da delam dobre stvari. Internet pa, kot vemo, omogoča, da se vsak lahko obregne ob vse.
Najbolj sem ponosna na odzive ljudi, ki v meni vidijo navdih in motivacijo za gibanje. To mi pomeni največ.
Poznate kakšno zanimivo, manj znano jezero, ki bi ga bilo vredno obiskati? Delite ga z nami in ga zapišite v komentar. Hvala.
3