Slovenski biolog razkriva 60 skritih biserov Slovenije, ki vabijo na enodnevni izlet #intervju

"Poznavanje Slovenije je majhno in ljudje najraje obiščejo bolj znane kraje. Po drugi strani pa narašča število ljudi, ki raziskujejo naravo, in tistih, ki jim narava predstavlja poligon za športne in rekreacijske dejavnosti," ugotavlja biolog Peter Skoberne, ki je pripravil seznam 60 izzivov (najdete jih ob koncu pogovora) za spoznavanje Slovenije. 

Izvir Krupe je najbolj vodnat in eden najlepših izvirov v Beli krajini. V njenem podzemlju živita človeška ribica in jamska školjka Kuščarejeva kongerija, ki v Sloveniji živi le na tem območju. Skoberne je izvir uvrstil na seznam 60 skritih biserov Slovenije. (Vir fotografije: www.slovenia.info)

Izvir Krupe je najbolj vodnat in eden najlepših izvirov v Beli krajini. V njenem podzemlju živita človeška ribica in jamska školjka Kuščarejeva kongerija, ki v Sloveniji živi le na tem območju. Skoberne je izvir uvrstil na seznam 60 skritih biserov Slovenije. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Foto: Dunja Wedam

Biolog in strokovnjak za varstvo naravne dediščine Peter Skoberne je seznam 60 krajev, ki Slovencem niso tako dobro znani, a bi jih veljalo obiskati, strnil v knjigi Skriti biseri Slovenije. Zamisel za nastanek knjige je zorela dlje časa, dodatno pa jo je spodbudila urednica pri Mladinski knjigi Andreja Peček.

Skoberne je najprej razmišljal, da bi knjigi dali naslov Senčni biseri Slovenije, v smislu, kot da gre za kraje, ki so v senci velikih znamenitosti, a se je izkazalo, da bi lahko takšen naslov deloval slabšalno.

Peter Skoberne je po izobrazbi biolog, sicer pa strokovnjak za varstvo naravne dediščine. Nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka je tudi avtor knjige Skriti biseri Slovenije, v kateri je opisal 60 krajev, ki so po krivici spregledani. Peter Skoberne je po izobrazbi biolog, sicer pa strokovnjak za varstvo naravne dediščine. Nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka je tudi avtor knjige Skriti biseri Slovenije, v kateri je opisal 60 krajev, ki so po krivici spregledani.

Zasnova knjige se je sproti spreminjala. "Najprej smo razmišljali o tem, da bi oblikovali vodnik manjšega formata s 40 kraji, nato pa smo se odločili za razširjeno različico s 60 kraji in nekoliko bolj razkošno izdajo. To ni vodnik, temveč vabilo na izlet, na doživljanje tistih delov Slovenije, kamor se sami ne bi kar tako odpravili," poudarja Skoberne, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in avtor več knjig o raslinstvu v Sloveniji.

Kako pestra je po vašem mnenju Slovenija?

Zelo, pestrost na majhnem območju je njena največja posebnost. Izrazitih naravnih znamenitosti je več na zahodu, predvsem na Gorenjskem in Krasu, vzhodni del Slovenije odlikujejo imenitne krajine.

Zakaj je več znamenitosti na zahodu?

Ker je tam živahnejša geološka zgodovina, vključno s poledenitvijo, prevladuje apnenec, veliko je vode, zaradi katere nastajajo kraški pojavi, dolbejo soteske, izoblikujejo naravni samotarji, okna in mostovi …


Ne spreglejte:


Cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana nad krajem Besnica pri Kranju spada med največkrat fotografirane motive Slovenije. V njeni neposredni bližini je stena z imenom Bela peč, kjer vse leto bobni slap z imenom Šum na Nemiljščici, ki ga je Skoberne uvrstil med 60 skritih biserov Slovenije. Nemiljščica je 6,7 kilometra dolg potok, ki izvira na nadmorski višini 848 metrov pod Lajško goro. Slap je bil še v začetku 20. stoletja precej znana turistična lokacija, danes pa je videti, kot bi bil pozabljen. Visok je 18 metrov, nahaja pa se nekaj manj kot 500 metrov pred  iztokom Nemiljščice v reko Savo (Vir fotografije: www.slovenia.info). Cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana nad krajem Besnica pri Kranju spada med največkrat fotografirane motive Slovenije. V njeni neposredni bližini je stena z imenom Bela peč, kjer vse leto bobni slap z imenom Šum na Nemiljščici, ki ga je Skoberne uvrstil med 60 skritih biserov Slovenije. Nemiljščica je 6,7 kilometra dolg potok, ki izvira na nadmorski višini 848 metrov pod Lajško goro. Slap je bil še v začetku 20. stoletja precej znana turistična lokacija, danes pa je videti, kot bi bil pozabljen. Visok je 18 metrov, nahaja pa se nekaj manj kot 500 metrov pred iztokom Nemiljščice v reko Savo (Vir fotografije: www.slovenia.info). Foto: Mirko Kunšič

Kje je ločnica med skritim in že odkritim biserom?

Je ni oziroma je zelo odvisna od poznavanja posameznika. Skritost je zelo relativna. Tudi izvir reke Krupe, ki je na naslovnici knjige, je za nekatere skrit, za druge ne. Verjetno je ne pozna veliko ljudi, prav gotovo pa je poznana med Belokranjci. Na splošno bi rekel, da je krajevno poznavanje dobro, poznavanje celotne Slovenije pa bistveno šibkejše.

Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Gre za največje polslano močvirje v Sloveniji, ki je velikega ekološkega pomena, slovi pa po izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Po besedah Skoberneta je Škocjanski zatok dober primer, kako lahko "zahojen" biser postane odkrit biser, ki je dostopen tudi obiskovalcem. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Gre za največje polslano močvirje v Sloveniji, ki je velikega ekološkega pomena, slovi pa po izjemni botanični, zoološki in krajinski pestrosti. Po besedah Skoberneta je Škocjanski zatok dober primer, kako lahko "zahojen" biser postane odkrit biser, ki je dostopen tudi obiskovalcem. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Foto: Jošt Gantar

Osebno mi je pomembno to, da ljudi zvabimo v drug kraj, kot so ga vajeni in tam raziskujejo sami. Zame je eno od odkritij pri nastajanju knjige Zasavje, ki ne spada med ravno priljubljena območja za izlet, a v sebi skriva zgodbo, ki se vleče vse od prazgodovine.

Pri Litiji je bil namreč eden najstarejših rudnikov barvnih kovin pri nas, to pa je prispevalo k nastanku halštatskih naselbin (npr. Vače). K razvoju Litije je veliko prispevala tudi pomembna prometna povezava, z železnico Dunaj–Trst je pomen vodne poti usahnil.

Začelo se je novo obdobje, povezano s premogovniki, saj je premog z industrijsko revolucijo postal strateška surovina. To je tudi upravičilo finančno in tehnično zelo drago gradnjo železnice po savski soteski. S prehajanjem v nizkooglično družbo se je v Zasavju končalo obdobje "revirjev", čakalo pa jih je spoprijemanje z novimi izzivi.

Video: TOP 3 slovenski kraji, ki so ga najbolj navdušili

[video: 62190 / ]

Kaj odnesemo od obiska krajev, ki niso tako množično obiskani kot na primer Bled in Piran?

Vsekakor bolj intimno doživljanje narave. Naše razmišljanje se zbistri. Ko si greš na primer ogledat Tominčev slap v Podljubelju, je tam samotno, kar za slap Savica težko rečemo. Vendar to ni razlog, da ga ne bi obiskali. Tudi Piran ima še vedno skrite zaklade, enako velja za Ljubljano ali Bled.  Če zmoremo izključiti banalnost vsakdanjosti, bomo tudi sredi gneče doživeli intimnost znamenitosti – skriti biser.

Enkrat sem to poskusil v Ljubljani. Ta se mi je v vseh teh letih že zdela vsakdanja, potem pa sem nekoč, ko sem se vrnil iz tujine, s pogledom zvedavega turista hodil po mestu in od takrat vedno odkrijem kaj novega.

Podobno velja za slap Kozjak pri Kobaridu, ta je res pravljičen ob vsakem obisku, tudi takrat, kadar je oblegan.

Reka Nadiža je poleti med plavalci izjemno priljubljena, saj je kar nekaj stopinj toplejša od Soče. Reka Nadiža je poleti med plavalci izjemno priljubljena, saj je kar nekaj stopinj toplejša od Soče. Foto: Srdjan Živulović, vir: www.slovenia.info

In Nadiža?

Da, ta del Slovenije je postal zelo obljuden tudi poleti. Gre za primer ene od slovenskih značilnosti – enodnevni turizem, kjer gre za velike dnevne obremenitve v sezoni ob razmeroma majhnem gospodarskem učinku za krajevno prebivalstvo.

Tu se vedno postavlja vprašanje, kako te stvari razmejiti in kako doseči, da ljudi, ki s tem krajem živijo, ne potegne v pohlepno širjenje zmogljivosti. Da, kot rečemo, ostanejo pri majhni žlici.

Zelo hitro in rado se namreč zgodi turistični samomor, ko zaradi zanimanja ljudi razširjaš kapacitete, na koncu pa s tem uničiš razloge, zaradi katerih so turisti sploh prihajali v ta kraj. Obiskovalci se s tem ne obremenjujejo, preprosto gredo drugam, ti kraji pa ostajajo z odvečno infrastrukturo. To je velika skušnjava in past.

Tudi v že odkritih biserih lahko odkrijete kaj skritega. Kateri skrit biser je Peter Skoberne našel v Ljubljani? Tudi v že odkritih biserih lahko odkrijete kaj skritega. Kateri skrit biser je Peter Skoberne našel v Ljubljani? Foto: Thinkstock

Omenili ste Ljubljano. Kaj novega ste odkrili v njej?

Odkrivanje je povezano z doživljanjem, tu pa ni meja! Odkriješ lahko novo podrobnost, kot je na primer spominska plošča na rojstni hiši slikarja Jame na Starem trgu. Lahko očarljiva svetloba prednevihtnega popoldneva nad Šuštarskim mostom, ali sobotno vrvenje na tržnici.

Ali Slovenci dobro poznamo Slovenijo ali smo preveč osredotočeni na obisk Bleda in Pirana? Velike razpršenosti v tem pogledu ravno ne kažemo …

Res je. Poznavanje Slovenije je majhno in ljudje najraje obiščejo bolj znane kraje. Po drugi strani pa narašča število ljudi, ki raziskujejo naravo, in tistih, ki imajo naravo za poligon za športne in rekreacijske dejavnosti. To postaja naravovarstvena in družbena težava. Obdobje človekove prisotnosti v naravi se podaljšuje dnevno in sezonsko, kar vpliva predvsem na živali, po drugi strani pa je lahko resna motnja za lastnike zemljijšč.

Držimo se zlatega pravila obzirnosti: na izletu ne počnimo nič takšnega, kar si ne bi želeli, da bi počel obiskovalec na našem vrtu.

Petelinje jezero je presihajoče jezero v Pivški kotlini. Zaradi presihanja in dejstva, da ni neposredno povezano z drugimi vodami, v jezeru ni rib. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Petelinje jezero je presihajoče jezero v Pivški kotlini. Zaradi presihanja in dejstva, da ni neposredno povezano z drugimi vodami, v jezeru ni rib. (Vir fotografije: www.slovenia.info) Foto: Tomaž Penko

60 idej za enodnevne izlete po Sloveniji

1. Napoleonov most na Nadiži
2. Križ v steni Izgore pri Bovcu
3. Soteska Savice v Ukancu
4. Mali Peričnik v Vratih
5. Javorov vrh na Pokljuki
6. Ajdna nad Potoki
7. Davški slapovi
8. Šum na Nemiljščici
9. Tominčev slap pri Podljubelju
10. Lipa v Rutu

Gašperjev kostanj je eno najbolj znanih dreves v Sloveniji. Najdebelejši domači kostanj v Sloveniji se ponaša z izjemnimi dimenzijami. Visok je 18 metrov, obseg debla v prsni višini pa znaša kar 10,93 metra. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi. Drevo, ki je vpisano v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, najdete ob domačiji Gašperja Kiška v kraju Radeče. Gašperjev kostanj je eno najbolj znanih dreves v Sloveniji. Najdebelejši domači kostanj v Sloveniji se ponaša z izjemnimi dimenzijami. Visok je 18 metrov, obseg debla v prsni višini pa znaša kar 10,93 metra. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi, osrednji vrh je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi. Drevo, ki je vpisano v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, najdete ob domačiji Gašperja Kiška v kraju Radeče. Foto: Arhiv Mladinske knjige

11. Arneševa luknja v Udinem borštu
12. Velb v Kamniški Beli
13. Izvir Črne v Logarski dolini
14. Žovnek pri Braslovčah
15. Sedelnikov slap pri Muti
16. Velunja peč pri Velenju
17. Bistriški vintgar
18. Belojača pri Makolah
19. Vinorodne Haloze
20. Stavešinske slepice pri Ivanjševcih
21. Slatinski izvir v Nuskovi
22. Ormoške lagune
23. Polanski log
24. Krčnik v Goriških brdih

Grusko ali puščavnikovo jamo najdete na Kozjem, v vzhodnem delu Slovenije. Jama je dolga leta služila kot divje odlagališče odpadkov, danes pa je turistična znamenitost. Gre za izvirno kraško dolino, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno, razlog za njen nastanek pa je verjetno bil udar jamskega stropa. Skupna dolžina jame je 22 metrov, višinska razlika pa znaša dva metra. Na dnu jame naj bi bila zasuta vas in stari grad. Skozi luknjo, iz katere ob dežju priteče voda, je mogoče splezati v široko podzemeljsko votlino. Ljudsko izročilo pravi, da je nekdo tam našel mrtve in okamnele ljudi. Nekateri so sedeli za mizo, drugi pa naj bi ležali po tleh. Grusko ali puščavnikovo jamo najdete na Kozjem, v vzhodnem delu Slovenije. Jama je dolga leta služila kot divje odlagališče odpadkov, danes pa je turistična znamenitost. Gre za izvirno kraško dolino, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno, razlog za njen nastanek pa je verjetno bil udar jamskega stropa. Skupna dolžina jame je 22 metrov, višinska razlika pa znaša dva metra. Na dnu jame naj bi bila zasuta vas in stari grad. Skozi luknjo, iz katere ob dežju priteče voda, je mogoče splezati v široko podzemeljsko votlino. Ljudsko izročilo pravi, da je nekdo tam našel mrtve in okamnele ljudi. Nekateri so sedeli za mizo, drugi pa naj bi ležali po tleh. Foto: Arhiv Mladinske knjige

25. Sv. Marija nad Vitovljami
26. Škraplje na Sinjem vrhu
27. Tomaževa kamnita miza pri Žireh
28. Blagajev spomenik v Polhovem Gradcu
29. Preserske ponikve
30. Kosca pri Višnji Gori
31. Medijski grad pri Izlakah
32. Gašperjev kostanj pri Radečah (opis najdete pod fotografijo)
33. Slap Ubijavnik na Bohorju
34. Gruska pri Kozjem (opis najdete pod fotografijo)
35. Škocjanski zatok
36. Školjčišče pri Ankaranu
37. Slap Strnice pod Trebešami
38. Grad Črni Kal
39. Slap v Žlebini pod Beko

Kamnito mizo ali gobo si lahko ogledate v Lipici. Kamnito mizo ali gobo si lahko ogledate v Lipici. Foto: Arhiv Mladinske knjige
40. Kamnita miza v Lipici (opis najdete pod fotografijo)
41. Brezoviški dol
42. Prestol generala Boroevića na Krasu
43. Tisa v Stranah
44. Petelinjsko jezero pri Pivki
45. Šteberški obrh ob Cerkniškem jezeru
46. Kadice pri Sodražici
47. Kraško polje pri Malih Laščah
48. Izvir Ribnice pri Ribnici
49. Podpeška jama v Podpeči pri Vidmu
50. Znamenje pod Goteniškim Snežnikom
51. Rajhenavska jelka na Kočevskem
52. Znamenje za 15. poldnevnik na Vrhtrebnjem
53. Luknja pri Prečni
54. Bilpa ob Kolpi
55. Sušec v Ilirski Bistrici
56. Izvir Krupe v Beli krajini

Minutnik, ljudsko ime zanj je Prenehavnik, je izvir zaganjalnik, ki se nahaja na Gorjancih, na levem bregu potoka Pendirjevka. Izvira iz špranje, prekrite z dolomitnim gruščem v pobočju strme grape. Voda priteka na dan v različnih časovnih intervalih. Tako ob suši voda privre na dan vsakih šest minut in teče 25 sekund. Ob manjši namočenosti terena pretok vode niha od 0,3 do 0,15 litra na sekundo, voda pa dve minuti teče močneje in dve minuti šibkeje. Ob srednji namočenosti pretok vode niha od 0,5 do 2 litra na sekundo, voda pa osem minut teče močneje, osem minut pa šibkeje. Ob visoki namočenosti je pretok vode večji od deset litrov na sekundo, nihanja vode pa ni opaziti. Izvir je od leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik. Foto: Arhiv Mladinske knjige Minutnik, ljudsko ime zanj je Prenehavnik, je izvir zaganjalnik, ki se nahaja na Gorjancih, na levem bregu potoka Pendirjevka. Izvira iz špranje, prekrite z dolomitnim gruščem v pobočju strme grape. Voda priteka na dan v različnih časovnih intervalih. Tako ob suši voda privre na dan vsakih šest minut in teče 25 sekund. Ob manjši namočenosti terena pretok vode niha od 0,3 do 0,15 litra na sekundo, voda pa dve minuti teče močneje in dve minuti šibkeje. Ob srednji namočenosti pretok vode niha od 0,5 do 2 litra na sekundo, voda pa osem minut teče močneje, osem minut pa šibkeje. Ob visoki namočenosti je pretok vode večji od deset litrov na sekundo, nihanja vode pa ni opaziti. Izvir je od leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik. Foto: Arhiv Mladinske knjige Foto: Arhiv Mladinske knjige
57. Minutnik pod Gorjanci (opis najdete pod fotografijo)
58. Klevevške toplice
59. Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki
60. Gnezdišče čebélarja na Bizeljskem

 

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • Anna. / 22.03.2017. ob 00:31

    Kaj je želel avtor fotografij povedati s tako obdelanimi (verjetno photo scape) posnetki? Iz naravnih lepo je naredil Spake.

  • PrimorskiIstran / 24.03.2017. ob 23:13

    Školjčišče pri Ankaranu je na žalost odpad nekdanje tovarne ali delavnice pridelave konzerv iz školjčnih mehkužcev.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano