Kraj, po katerem so ime dobili vsi Tivoliji po svetu – tudi ljubljanski

Bolj ko se pomikamo proti ekvatorju, bolj neprijetno je lahko preživljanje poletja v mestu. To težavo so dobro poznali tudi stari Rimljani, za katere je večno mesto na vrhuncu poletja postalo prevroče za lagodno življenje. Rešitev? Pobeg iz mesta, seveda. Tisti prebivalci starega Rima, ki so si to lahko privoščili, so svoje poletne rezidence gradili kakšnih 30 kilometrov od mesta, na obronkih Sabinskega hribovja ob slapovih reke Aniene, ki je prijetno hladila razgreto ozračje.

Pozneje, v renesansi, je v istih krajih nastal eden najlepših vrtov na svetu, po katerem so ime dobili vsi poznejši Tivoliji, od pariškega in köbenhavnskega do ljubljanskega. Tam je v 16. stoletju kardinal Ippolito II d'Este, sin razvpite Lucrezie Borgie, zgradil prelepo vilo, znano kot Villo d'Este, s še bolj osupljivo lepimi vrtovi, ki so eden najlepših primerov renesančnega načrtovanja in inženirskega znanja.

Vodometi, ki jih poganja le vodna sila

Vrtovi, ki se spuščajo po strmem pobočju, so prepleteni s slapovi, fontanami, jezerci in vodometi, ki jih napaja voda iz reke Aniene in podzemnih izvirov, poganja pa jih nič drugega kot vodni padec. Fantazijski vrt in vila kardinala, ki se je s posestvom želel postavljati pred obiskovalci – a je umrl, preden so bila dela končana –, pa skrivata tudi temnejše plati.

Za nastanek Ville d'Este so namreč žrtvovali vilo slovitega rimskega cesarja Hadrijana, ki se je v 2. stoletju prav tako prihajal hladit v zavetje Tivolija. Iz njegove vile, danes znane kot Villa Adriana, je dal ambiciozni kardinal odpeljati večino marmorja in kipov, da bi okrasil svojo rezidenco. Villa Adriana je zato danes bolj ali manj okostje, medtem ko Villa d'Este, ki je od leta 2001 vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, s svojim razkošjem navdušuje trume obiskovalcev.

Ime, ki je iz Italije prek Pariza pripotovalo do Ljubljane

Vrtovi Ville d'Este so navdihnili podobne vrtove in parke po vsej Evropi, mnogi pa so po njih dobili tudi ime. Po svetu je namreč kar nekaj Tivolijev – med bolj znanimi je osrednji mestni park v danski prestolnici Köbenhavn, svoj vrt Tivoli je do leta 1842 imel tudi Pariz.

Po pariškem vrtu, ki ga danes ni več, pa je v času Ilirskih provinc svoje ime dobil ljubljanski osrednji park. In ta je, da bo zgodba o prenašanju imena iz roda v rod ter iz kraja v kraj še daljša, ravno letos navdihnil ime in vsebino novega Magnificovega singla.