Zakaj se otrok v šoli in vrtcu vede drugače kot doma?

Večina staršev se vsaj enkrat, če ne celo večkrat ali bolje kar naprej, srečuje z opazkami vzgojiteljic ali učiteljic, ki jim zatrjujejo, da so njihovi mali sončki v vrtcu ali šoli zgleden primer vzornega vedenja, medtem ko na drugi strani starši o tem doma lahko le sanjajo.

Za štirimi stenami lastnega doma je zgodba povsem drugačna. Zakaj?

Se otroci bojijo učiteljev ali vrstnikov, so tako nesproščeni, da si ne upajo pokazati svojega značaja v takšni meri, kot ga vsakodnevno kažejo doma? Si kot starši nismo ustvarili avtoritete, tako kot je to uspelo učiteljem in vzgojiteljem?

Tudi starši se doma in v službi vedejo drugače

Primož Rakovec, ki psihosocialno svetovanje izvaja pod blagovno znamko Uporabi svoj um, takoj na začetku pogovora opozori na vedenje staršev. Tudi starši se ne vedemo vedno enako.

Da svoje vedenje (tako kot otroci) prilagajamo na vrsto prostora. Zavedno ali nezavedno. "V zasebnem prostoru smo sproščeni, malo manj zaigrani. Javni prostor pa je prostor, kjer do izraza pride naša igra, iskanje všečnosti, želja po ugajanju ...

Zakaj bi bili naši otroci kaj drugačni?" se sprašuje Rakovec.

Pod do nagrade in priznanja je doma lažja in hitrejša

Vemo, da jabolko ne pade daleč od drevesa in da tudi otrokom ugaja pozitivna pozornost drugih, ki jo še okrepi otrokovo pozitivno vedenje.

Mnogi starši bodo ob tem verjetno pomislili, češ, saj otroci tudi doma dobijo nagrado. A ključna razlika je v tem, da je dom varno okolje in da je tam pot do nagrade in priznanja lažja in hitrejša.

"Otroci vedo oziroma so naučeni, da bodo doma prišli do tovrstne nagrade tudi takrat, ko njihovo vedenje ne bo najbolj vzorno. Še vedno jih bomo imeli radi, še vedno bodo lahko zadovoljili svoje potrebe," pojasnjuje Rakovec, ki dela kot asistent na fakulteti za uporabne družboslovne študije v Novi Gorici.

Ko otrok ugotovi, da s svojimi izpadi lahko nadvlada svoje starše

Otroci nas imajo naštudirane, poudarja. Ravno tako, kot smo mi imeli svoje.

"Če otrok izvaja izpade negativnega vedenja doma, v šoli pa tega ne počne, to preprosto pomeni, da je ugotovil, da nas s svojimi izpadi lahko nadvlada. Zato se moramo naučiti postavljati meje in se zastavljenih mej striktno držati," svetuje sogovornik.

Kako postavljati meje in se jih striktno držati?

Če se otrok lepo vede v javnosti, posluša navodila odraslih in ve, kje so meje, to pomeni, da so ga tovrstnih veščin verjetno naučili njegovi starši oziroma skrbniki. Neposredno ali posredno, s svojim zgledom kot model. A je otrok preprosto izbral, da teh veščin doma ne bo uporabljal.

Zakaj? Zaradi pomanjkanja kulture odgovornosti.

Če starši želijo, da se otrok začne primerneje vesti tudi doma, naj začnejo graditi na kulturi odgovornosti, svetuje Rakovec. Povedano preprosteje, otroku morate jasno pokazati, da mora sprejeti odgovornost za svoje vedenje in da njegovih izpadov ne boste dopuščali.