Nedelja, 3. 3. 2019, 16.01
5 let, 8 mesecev
Spoznajte slovensko psihoterapevtko, ki seanse opravlja prek Skypa #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,64
3
Tina Kastelic se je začela s terapijo prek Skypa ukvarjati leta 2015.
Tina Kastelic je psihoterapevtka, ki ima večino svojih klientov v tujini. Gre za Slovence, ki so iz takšnih in drugačnih razlogov zapustili Slovenijo in zaživeli onkraj naših meja. Terapije potekajo v živo prek spleta, na primer po Skypu, in vse skupaj pravzaprav ni nič drugače, kot če bi se klient in terapevt dobila v terapevtskem prostoru.
Psihoterapija je zadnja leta vse bolj priljubljen in dobrodošel pripomoček pri spopadanju z vse pogostejšimi težavami sodobnih družb, kot so poklicna izgorelost, težavni medosebni odnosi, depresija, anksioznost. Tisti, ki se odločijo za psihoterapijo, najprej poiščejo pravega psihoterapevta zase – takšnega, ki ga zares začutijo, ki se mu lahko povsem odprejo in mu zaupajo svoja najgloblja čustva, strahove, travme, razmišljanja.
Zato ne preseneča, da mnogi, ki se preselijo v tujino, v novi domovini ne najdejo pravega terapevta zase. Želijo si nekoga domačega, ki razume okolje, iz katerega prihajajo, in ki jim je blizu ne le v družbenem oziroma kulturnem smislu, temveč tudi jezikovno. Ker je prek prijateljev in znancev, ki so se odselili v tujino in ji zaupali težave, s katerimi se spopadajo, Tina Kastelic zaznala, da je prav psihoterapija z izseljenci nekaj, kar bi lahko počela poklicno, je to svojo zamisel s pomočjo sodobne internetne tehnologije in aplikacij za komuniciranje tudi uresničila.
Kako ste prišli na zamisel, da boste opravljali psihoterapijo prek Skypa s Slovenci v tujini?
Za psihoterapevtsko prakso je pogosto značilno, da se pretežni del klientov dobi "od ust do ust" in pri meni je potekalo enako. Sama imam v tujini veliko znancev, prijateljev, nekdanjih sošolcev in sodelavcev ter sorodnikov. V tujini, na primer, prebiva moja poročna priča, sorodnike pa imam v Angliji, Nemčiji in Avstraliji. Z znanci sem o psihoterapiji komunicirala že v času študija psihoterapije ter marsikoga tudi navdušila, da se je odločil sam iti na psihoterapijo v državi, kjer je takrat prebival.
Osemdeset odstotkov njenih klientov predstavljajo Slovenci, ki živijo v tujini.
Na idejo sem prišla postopoma v pogovorih z znanci. Ugotovila sem namreč, da je psihoterapija prek Skypa v tujini precej razširjena (znotraj posamezne države), hkrati pa sem sama z znanci komunicirala neposredno prek Skypa in drugih glasovnih ter video aplikacij (Viber, WhatsApp in podobno). Tako ni bilo težko sešteti ena plus ena. Pomislila sem: če se v tujini obnesejo terapije po Skypu, zakaj se ne bi tudi pri nas? Če moji prijatelji velikokrat prek Skypa komunicirajo s prijatelji in sorodniki v domovini, zakaj se ne bi mogla obnesti tudi čezmejna terapija po Skypu?
Tako so me prvi priporočili ravno moji prijatelji in sorodniki, ki živijo v tujini, in sicer svojim znancem, Slovencem, ki prav tako živijo v tujini. Kasneje so me priporočali prijatelji, ki živijo v Sloveniji, svojim slovenskim znancem, živečim v tujini, v naslednji fazi pa so me potem že priporočili moji klienti svojim znancem.
Koliko klientov imate torej trenutno v tujini?
Pravzaprav zelo nerada ločim kliente na Slovenijo in tujino. Saj pravzaprav ne gre za tujino, ampak za Slovence, živeče v tujini, s katerimi sicer opravljam terapijo prek Skypa, ampak tudi osebno v Sloveniji, kadar pridejo sem. To se pri nekaterih dogaja bolj, pri drugih manj pogosto …
A če vendarle pogledam samo strukturo glede na kraj, imam med klienti trenutno 80 odstotkov Slovencev, ki prebivajo v tujini, ter 20 odstotkov Slovencev, ki prebivajo v Sloveniji.
Kako pa je videti psihoterapija v živo prek spleta, prek ene od video aplikacij?
Gre pravzaprav na enak način kot pri terapijah osebno, v terapevtskem prostoru. Tako da psihoterapijo prek Skypa izvajam na enak način oziroma z enakimi strokovnimi metodami kot psihoterapijo v terapevtskem prostoru. Dodatno klient potrebuje kamero ter zadovoljivo internetno povezavo. Klient mora tudi imeti prostor, kamor se lahko umakne, kjer se počuti varno in udobno, da tako terapevtski proces poteka nemoteno. Posamezna seansa je seveda prilagojena ciljem in potrebam klienta, zato tudi dve nista enaki.
Slovenci v tujini se najpogosteje spopadajo z domotožjem, občutkom osamljenosti in nesprejetosti v novem okolju, pojasnjuje sogovornica.
Pa se klientom uspe tega držati? So dovolj disciplinirani, da se res v tisti eni uri posvetijo samo terapiji in ni motečih dejavnikov?
Da, se držijo. Dejansko so res zelo motivirani in poskrbijo, da seanse potekajo v miru, tako kot morajo.
Pa je težje izvajati tovrstne terapije kot klasične zaradi tega, ker nimate tistega pravega osebnega stika? Ker je vendarle vmes še računalnik …
Ne bi rekla, da je težje, jaz jih doživljam popolnoma enako intenzivno. Z večino klientov večkrat na leto opravimo tudi osebno terapijo v terapevtskem prostoru v Sloveniji in večina je mnenja, da jim je terapija v prostoru enaka terapiji prek Skypa.
Kaj pa takšno delo pomeni za vaš delavnik? Vstajate sredi noči, da naredite terapijo z nekom, ki živi na drugem koncu sveta oziroma v drugem časovnem pasu?
Včasih se mi zdi, da je usklajevanje urnika s klienti v tujini celo lažje, kot če bi bivali v Sloveniji. Terapije zaradi časovnih razlik pravzaprav lažje bolj enakomerno razporedim čez dan, saj se najbolj priljubljene ure razlikujejo od države do države zaradi časovnih razlik, pa tudi zaradi različnih delavnikov in življenjskih ritmov.
Če pogledamo na primer evropske države, imam veliko terminov pred začetkom služb, ne le zaradi časovnih razlik, ampak tudi zato, ker klienti začenjajo delati kasneje, kot smo vajeni v Sloveniji – številni začenjajo delati šele ob deveti ali deseti uri zjutraj. V nekaterih državah imajo takšen razpored dela, da so delavci določene dni med tednom prosti ali pa imajo med delavnikom daljši odmor, ki traja eno uro ali več.
Nekaterim ljudem pa bolj ustrezajo večerne ure za terapijo, ker
Ena od prednosti terapije prek Skypa je v tem, da je oseba v domačem okolju, kjer se počuti udobno, varno in sproščeno.
na primer ves dan delajo, meni pa to hkrati predstavlja jutranje ure (zaradi časovne razlike). Konkretno za Sydney lahko povem, da je pri nas ura osem zjutraj, ko je pri njih šest popoldan. Meni so pa jutranje in dopoldanske ure čist v redu (smeh, op. p.).
Torej nimate nočnih seans, ko bi morali sredi noči vstati in delati?
Ne, res nimam niti enega klienta, zaradi katerega bi morala terapijo imeti ponoči. Le prvo terapijo začenjam že ob sedmih zjutraj, kar pa je pravzaprav čisto normalen urnik.
Kaj so glavne stiske, zaradi katerih Slovenci v tujini potrebujejo vašo pomoč?
Ljudje po vsem svetu se spoprijemamo s podobnimi stiskami, v zvezi s Slovenci po svetu bi izpostavila le nekaj najpogostejših stisk, ki so bolj specifične.
Vse večje spremembe lahko povzročajo stisko, tako že sama selitev predstavlja enega izmed najbolj stresnih dogodkov v življenju, selitev v tujino pa je še bolj stresna. Gre namreč za spremembo države – okolja, jezika, službe, šole, morebitnih krožkov, hobijev, socialnega kroga – večina ljudi si mora na novo poiskati prijatelje …
Druga težava, ki jih pogosto pesti, je domotožje, kar vključuje marsikaj – od pogrešanja družine, sorodnikov, prijateljev do samega občutka "biti stran od doma". Ljudje pogrešamo osebe, stvari, občutke ter tudi dogodke in navade. Dom lahko predstavlja lepe spomine in občutke, lahko zgolj poznan ali varen kraj, lahko pa tudi simbolizira določene osebe ali dogodke. Pri nekaterih se po selitvi pojavljajo občutki krivde, ker so odšli v tujino in ker naj bi zapustili prijatelje in družino.
Ljudje, ki se odselijo v tujino, si pogosto želijo domačega terapevta, ki razume okolje, iz katerega prihajajo, in ki jim je blizu ne le v družbenem oziroma kulturnem smislu, temveč tudi jezikovno.
Pogosta težava je tudi osamljenost, torej dejstvo biti stran od družine, bližnjih prijateljev, pogosto je težko vzpostaviti stike z neznanimi ljudmi. Ob tem se lahko zamaje tudi občutek varnosti. Pri nekaterih se pojavlja tudi občutek nesprejetosti – v smislu biti nezaželen, nesprejet tujec … Ob tem se zbujajo razni občutki manjvrednosti – nisem dovolj dober, nikoli ne bom enakovreden.
Pri tistih, ki se odločajo, ali ostati v tujini ali se vrniti v Slovenijo, se lahko pojavi strah pred sprejemanjem pomembnih odločitev, občutek neizživetosti (med drugim se pojavlja vprašanje, ali sem izkoristil vse potenciale v tujini), občutek dokončnosti (v smislu "ne bo več poti nazaj"). Pri nekaterih se pojavi občutek neuspeha in/ali strah pred reakcijo ljudi v domačem okolju ob vrnitvi domov – v smislu, kaj bodo rekli oziroma si mislili znanci, sosedje, sorodniki …
V katerih delih sveta bi rekli, da je za tiste, ki se odselijo iz Slovenije, še posebej težko in zakaj?
To bi zelo težko posploševala, ker na njihovo počutje ne vpliva le kraj bivanja. Če se poskušam osredotočiti zgolj na kraj bivanja, bi rekla, da v predelih, kjer je splošna kultura države precej drugačna od naše (neevropske države in države z drugo kulturo) ter kjer vlada negativen odnos do tujcev, migrantov ali Slovencev s strani določenega večjega dela domačinov ali pa politikov, ki so trenutno na oblasti.
Poleg splošne kulture in trenutnih nestrpnosti ima precejšen vpliv tudi oddaljenost države bivanja od Slovenije ter s tem povezana težja dostopnost letalskih povezav in morebitne časovne razlike, ki lahko otežujejo komunikacijo z družino in prijatelji v Sloveniji.
Si lahko sicer ljudje, ki se iz kakršnegakoli razloga odselijo, kako sami olajšajo stres ob selitvi? So kakšni mehanizmi, da si sami pomagajo pri premagovanju težav?
Rekla bi, da je ključni, da krepijo svoje notranje vire. Da sami pri sebi ugotovijo, kaj je tisto, kar jih polni, krepi. Kaj to je, pa je odvisno od posameznika. Nekatere krepi ta socialni krog, zato naj se trudijo, da v novem okolju sklenejo nova prijateljstva. Spet drugim bodo pomagali kakšni novi hobiji, na primer šport, ustvarjanje, vrtnarjenje … Nekateri to uteho najdejo v veri. Zelo različno.
Tina se s svojimi klienti dobi tudi na seansah v živo, kadar pripotujejo nazaj v Slovenijo.
Kaj so njihovi razlogi, da imajo za terapevta raje vas, čeprav nimajo neposrednega osebnega stika z vami, kot da si v državi, kjer živijo, omislijo psihoterapevta?
Za psihoterapijo prek Skypa se odloča vedno več ljudi že znotraj držav, v katerih moji klienti prebivajo, saj gre za svetovni trend, ki se počasi uveljavlja tudi v Sloveniji – torej se za terapijo po Skypu terapijo odločajo tudi Slovenci, ki živijo v Sloveniji, in imajo možnost imeti terapijo v terapevtskem prostoru.
Sama prednosti tovrstne psihoterapije za kliente vidim v tem, da je bolj praktično, sploh z vidika časa (ni se treba peljati na lokacijo), terapijo imajo lahko v prostoru, kjer se počutijo najbolj udobno in prijetno, ter z vidika anonimnosti (nekateri klienti se bojijo, da bi jih kdo videl, da gredo na terapijo). Primerna je tudi za gibalno-ovirane osebe in za tiste, ki veliko potujejo.
Za Slovence po svetu pa je poleg naštetega prednost tudi ta, da lahko govorijo v maternem jeziku. Čeprav jih večina obvlada tuji jezik, je še vedno lažje opisovati svoje notranje doživljanje v maternem jeziku, lahko bi rekla, da primarno čustvujemo v maternem jeziku.
Prednost za klienta je tudi stik s slovensko kulturo in razumevanje klientovega kulturnega ozadja. Ter, če sem iskrena, je za prebivalce nekaterih držav prisoten tudi finančni vidik … Terapevtske storitve so lahko v tujini precej dražje kot v Sloveniji.
3