Grad Snežnik: vpogled v plemiško življenje s sprehodi po obsežnih gozdovih

Malo je gradov v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo z ohranjeno avtentično notranjostjo. Grad Snežnik, obdan s prijetno naravo, ki kar kliče po sprehodih v vseh letnih časih, je eden izmed teh zelo redkih srečnežev.

V bližini strateškega kraja ob robu Loške doline, kjer so že Rimljani imeli svojo postojanko, so, po prvih omembah sodeč, gospodje Snežniški postavili svoj grad v 13. stoletju. V naslednjih stoletjih so si v njem kot lastniki sledile kranjske plemiške družine Lamberg, Scheyer, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg (nekdanji lastniki gradu Turjak med Ljubljano in Kočevjem) in Lichtenberg, so še zapisali pri Narodnem muzeju, ki vzdržuje grad kot muzej, a tudi kot prizorišče porok in edinstveno vzdušje za posebne dogodke.

Kako so nemški knezi odprli delovna mesta in skrbeli za kraj svoje poletne rezidence

Grad Snežnik se je skozi čas krepil tako arhitekturno kot tudi s svojim pomenom. Prvotni utrjeni postojanki so z več pozidavami dodali renesančni in baročni pridih, posebej pa so lepi ohranjeni tramovni stropi. Grad Snežnik je v 17. stoletju veljal za pomembno upravno središče tega dela Notranjske.

Malo je gradov v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo z ohranjeno avtentično notranjostjo. Grad Snežnik, obdan s prijetno naravo, ki kar kliče po sprehodih v vseh letnih časih, je eden izmed teh zelo redkih srečnežev. Foto: Bor Slana

Zdajšnja podoba gradu s predzidjem in stolpi je nastala pred dobrimi 260 leti. Leta 1853 ga je namreč skupaj z obsežnimi okoliškimi gozdovi kupila nemška družina saških knezov Schönburg-Waldenburg, ki si je grad Snežnik izbrala za svojo poletno in lovsko rezidenco ter ga zato tudi temeljito obnovila.

Ti knezi so bili odgovorni gospodarji, saj so med drugim prepovedali odstrel redkih živali v gozdovih. Prav tako so podprli odprtje prve kranjske slovenske gozdarske šole in uvedbo parne žage, ki je spodbudila začetek lesne industrije v dolini in tako kot sam grad, ki so ga vzdrževali do konca druge svetovne vojne, zagotavljala delovna mesta tamkajšnjim prebivalcem.

Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!

Grajska vrata se odprejo večkrat dnevno ob polni uri

Štiri etaže gradu so še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opreme iz časov knezov, ki so bili zadnji lastniki gradu. Ne bomo vam razkrili vseh podrobnosti, da vam ne pokvarimo presenečenj in navdušenja, ki vas pričakujejo ob obisku z vodnikom, saj je grad mogoče obiskati le ob strokovnem vodenju večkrat dnevno.

Pričakujejo vas z odprtimi grajskimi vrati za začetek vodenega ogleda vsak dan ob polni uri, od aprila do septembra med 10. in 18. uro, ostale mesece, ko je ob ponedeljkih grad zaprt, pa do 16. ure. Zaprto je še štiri dni v letu in sicer 1. januarja, 1. novembra ter 24. in 25. decembra.

Ob gradu je ribnik z izvirsko vodo, ki dostojanstveno zrcali podobo gradu in kjer so svoj dom našle race mlakarice, kleni in potočne postrvi. Foto: Bor Slana

Ne le grad, tudi naravna okolica je vabljiva

Grad Snežnik je vredno obiskati tudi, če se ne boste podali v notranjost njegovih soban. V okoliških gozdovih so potke in kolovozi, primerni za sprehode, dostop do gradu je možen tudi s kolesom, brez nekih napornih višinskih razlik. Niso redki primeri, da še danes do gradu kdo prihaja na konju!

Ob gradu je ribnik z izvirsko vodo, ki dostojanstveno zrcali podobo gradu in kjer so svoj dom našle race mlakarice, kleni in potočne postrvi. Dostop do gradu je skozi veliki park z drevoredi in jasami, ki še okrepijo vzdušje mogočnosti. Tudi v zimskem času, ko skrivnostne meglice dočarajo še malo več mističnosti.

V bližnji naravi boste z malo sreče srečali srno ali jelena

Do gradu Snežnik se je mogoče peljati po približno pol ure vožnje, ko primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Unec in se odpravimo mimo Cerknice v smeri proti Bloški Polici in Babnem Polju, najbolj mrzlem kraju v Sloveniji tik ob hrvaški meji pri Prezidu.

Grad Snežnik je tudi na evropski pešpoti E6, ki povezuje Baltik in Jadran, in srednje zahtevni pohodniški Veliki Krpanovi poti (ne je enačiti s krajšo, 18 kilometrov dolgo Krpanovo potjo po Bloški planoti!), dolgi 91 kilometrov, na kateri se vrsti 14 izjemnih naravnih in kulturnih znamenitosti Notranjskega krasa.

V poletnem času se kakšen izletnik odpravi do gradu Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki je oddaljena kakšnih 50 kilometrov po makadamski cesti. V tem izjemnem naravnem okolju gozdov boste že z malo sreče uzrli tudi srnjad ali jelena, ki tam živijo skupaj z drugimi živalmi, kot so medved, divji prašič, volk in celo ris.