Boste letos kresovali?

Najprej pa skok v zgodovino. Kurjenje ognja sega daleč v preteklost v poganske čase, izhaja iz obrednih ritualov. Sama simbolika ognja je moč, svetloba, luč, očiščenje. Skozi zgodovino je imel tudi opozorilni namen: ob turških vpadih so kresove na gričih kurili, da so opozorili, da se bliža nevarnost. Kurjenje kresov na predvečer delavskega praznika pa sega v leto 1890. Mednarodni praznik delavstva, ki je 1. maja, praznujejo v večjem delu sveta. Ena od redkih izjem so Združene države Amerike, kljub temu da je praznik nastal kot spomin na krvave proteste, ki so bili v Čikagu v začetku maja leta 1886. Takrat je umrlo 11 protestnikov in sedem policistov. Haymarketski izgred je bila demonstracija zaradi izkoriščevalskega odnosa do delavcev, ki so zahtevali od oblasti uzakonitev osemurnega delovnika. Kot opomin in v spomin na krvave dogodke se je 1. maj uveljavil kot dan, ko se delavci po vsem svetu spominjajo tistih, ki so umrli v boju za delavske pravice. Na predvečer tega praznika se je uveljavilo kurjenje kresov. Takratni pomen kurjenja ni bil obreden, temveč je simboliziral politično sporočilo o delavskih pravicah, na katere so poleg shodov, govorov opozarjali tudi s kurjenjem. Danes ima predvsem družabni značaj.

Napotki za varno kurjenje kresov

Veliko število kresov pomeni tudi nemalo nevarnosti za požar. Poleg lesa mnogi kurijo tudi druge materiale, ki imajo drugačne gorivne lastnosti. Uprava RS za zaščito in reševanje zato organizatorjem javnih prireditev s kresovanjem ter za vse druge, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti kresove, pripravi napotke, ki jih morajo upoštevati.

1. Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi. 2. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino). 3. Kres mora biti ves čas pod nadzorom. 4. Ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejših sunkih vetra je treba kurjenje kresa prekiniti. 5. Pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi. 6. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo), žerjavico lahko polijemo tudi z vodo.