Sobota,
25. 11. 2017,
13.22

Osveženo pred

6 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15

Natisni članek

Natisni članek

možgani stres

Sobota, 25. 11. 2017, 13.22

6 let, 10 mesecev

Pod stresom? To je eden od načinov, kako ga premagati.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15
možgani | Foto Pixabay

Foto: Pixabay

Meditacija je lahko učinkovit način za boj proti stresu in težavam, ki jih ta povzroča, so v več študijah potrdili znanstveniki.

Pospešen srčni utrip, kratka sapa, potne roke. Če delate v podjetništvu, tehnoloških poklicih, znanosti, potem vam je ta občutek verjetno dobro znan. Gre za poklice, za katere so značilni hiter tempo, neodložljivi roki, psihično zahtevne situacije in stalna negotovost.

Možgani so v takšnih situacijah ves čas na preži, preverjajo različne "kaj če" scenarije, medtem ko se telo pripravlja na morebitno nevarnost. V takšnih primerih smo pod stresom. To škodi zdravju, počutju in zmanjšuje našo delovno učinkovitost. 

Učinke in posledice stresa je v knjigi Relaxation Revolution iz leta 2010 znanstveno utemeljil dr. Herbert Benson, eden največjih strokovnjakov za ta pojav. Benson stresu pripisuje številne nezaželene učinke na človeško telo: 

- glavobole, bolečine v hrbtu, bolečine v mišicah,
- anksioznost, depresijo, nespečnost,
- srčno aritmijo in palpitacije (hitro bitje srca).

Meditacija je lahko rešitev

Stres nam tako preprečuje, da bi razvili vse svoje potenciale. Najprej aktivira naše telo s sporočilom, da se bliža nevarnost, za tem pa sledi faza, ko živčni sistem umirja naše telo. Če se to dogaja dnevno, potem telo pravzaprav nikoli ne doseže umiritve. 

Zveni pesimistično, a morda vendarle ni. Zdravilo za boj proti stresu je lahko meditacija, ugotavlja študija, ki so jo opravili raziskovalci z ameriškega Harvarda in Massachusetts General Hospital. Meditacija vpliva na območja v možganih, ki so povezana s stresom, čustvovanjem in spominom. Neka druga študija na Harvardu je ugotovila, da se je z meditacijo povečala količina sive snovi v tistih delih možganov, ki so zadolženi za uravnavanje čustev, empatijo, učenje in spomin. 

V neki skupni študiji pa so se strokovnjaki z Yala, Harvarda in Massachusetts Institute of Technology dokopali do zaključka, da je meditacija lahko tudi pot do fizičnih sprememb v možganih. Tako so ljudje, ki so meditirali, okrepili dele možganov, ki skrbijo za pozornost in čutila, navajajo pri Forbesu, ko se sklicujejo na omenjeno študijo.