Zgodbe izbrisanih prebivalcev

Odvzem pravice do stalnega bivanja, ki se je zgodil pred 22 leti z izbrisom več kot 15 tisoč posameznikom in posameznicam, travmatično zajeda tudi sedanjost izbrisanih prebivalcev in jim odtujuje temeljne človekove pravice, opozarjajo snovalci knjige Zgodbe izbrisanih prebivalcev.

Delo sestavlja 27 zgodb izbrisanih posameznikov in posameznic, ki sta jih uredili Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn. Pripovedi so izbrisanih zapisali skupaj s študentkami in študenti Fakultete za socialno delo in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za pripovedi o pogumu, inovativnosti, strategijah preživetja in upanju, ki razkriva različne ravni birokratskega nacionalizma, storjenega z izbrisom.

V javnem pogovoru o knjigi z zbranimi pripovedmi o izbrisu je Uršula Lipovec Čebron poudarila, da je humanistična akademska sfera pred tem leta molčala, se s tem vprašanjem, ker se je zdelo preveč tvegano, ni ukvarjala, zato pa "pogrnila na izpitu". Preden so se raziskovalci z različnih področij aktivno začeli ukvarjati s to problematiko, so se pred tem med seboj organizirali že izbrisani in tako sprva sami začeli težek boj.

Sodelovanje raziskovalcev z izbrisanimi, ki se je med drugim odrazilo v omenjeni knjigi, je antropologinja Lipovec Čebron povzela: "Izbrisani so nas gnali naprej. Sogovorniki so nas spodbujali k raziskovanju. Bili so naš motor." V tem ritmu pa je nastalo knjižno delo, v katerem so avtorji in avtorice želeli izbrisanimi predati besedo. Jim dati glas, ki bo enakovreden glasu raziskovalcev. Ob zapisu zgodb je tako nastala knjiga, ki jo je mogoče brati na več ravneh.

V kolektivno travmatično izkušnjo je mogoče vstopiti skozi posamezne zgodbe, skozi njih pa podoživeti in odsevati sovraštvo, ovito v birokratsko togost in vzvišenost ter v ideologijo o svetosti naroda in prakse izključevanja. Življenjske zgodbe v knjigi spremljajo še pojasnitve, analitična obravnava izbrisa, postavljena v zgodovinski, politični in družbeni kontekst.

Izbris je kot dedna bolezen Izbris, ob tem se lahko spomnimo tudi na nedavno tragično smrt vodje izbrisanih Aleksandra Todorovića, kot opozarjajo avtorji in avtorice knjige, ni le del preteklosti, temveč je še vedno tudi del sedanjosti. "Izbris še vedno ni končan, saj so njegove posledice tako dolgoročne in grozljive. Še vedno gre za nerešeno vprašanje," poudarja Uršula Lipovec Čebron. Pri tem citira antropologinjo Saro Pistotnik, ki pravi, da je izbris kot dedna bolezen, ki se prenaša med generacijami.

Izbris je evropska zgodba "Izbris je evropska zgodba, povezana z migracijami," pravi aktivistka Shura Dumanić iz hrvaške založbe Shura Publications, ki je knjigo zgodb izbrisanih izdala tudi v hrvaščini. Motiv za prevod je bila tema, ki je povezana z vprašanjem človekovih pravic, prepričala pa jo je tudi metodologija knjige, pojasnjuje založnica Dumanić.

"Pomembno je, da zgodovino pripovedujejo posamezniki in posameznice, žrtve. Njim je treba dati glas, ki ga v omenjenem delu spremljajo še antropološke interpretacije."