Voda je v Ljubljani kakovostna, kupujemo pa ustekleničeno iz Južne Amerike

Danes se je v Stockholmu začela tradicionalna enotedenska konferenca ob svetovnem tednu vode. Pomanjkanje vode postaja vse večja težava. Zapiranje pipe ob umivanju zob preprosto ni več dovolj, saj je treba v današnjem času o pomenih vode v družbenem in političnem kontekstu razmišljati širše, tako lokalno kot globalno, je eno od izhodišč in sporočil razstave Voda. Kustosinja postavitve v ljubljanskem mestnem muzeju je Irena Šinkovec.

Čeprav je dostop do vode pravica in dobrina temeljnega pomena, je ta porazdeljena izrazito neenakomerno. Medtem ko v tako imenovanem razvitem svetu posameznik porabi 350 litrov vode na dan, v podsahraski Afriki ljudje v povprečju preživijo z desetimi litri vode na dan. Geopolitična razporeditev dostopa do vode pa se kaže tudi v tem, ali ta priteče iz pipe ali je ponjo treba oditi na več ur dolgo pot. Na območju pomanjkanja ženske tako vsak dan prehodijo več kilometrov, da pridejo do sveže vode, bolezni zaradi nečiste vode pa so med glavnimi vzroki za umrljivost majhnih otrok.

Zgovorni so tudi podatki, da le vsak sedmi Zemljan živi v relativnem izobilju vode. Med njimi smo tudi v Sloveniji, čeprav dostop do vode, predvsem pri ranljivih skupinah, kot so Romi, prav tako ni nujno urejen in samoumeven.

Najtežji del pri zagotavljanju pitne vode šele prihaja A problematika dostopnosti do vode se še povečuje. Hitra urbanizacija je eden od razlogov, prav tako tudi to, da so današnje potrebe po tej naravni dobrini večje kot kadarkoli. Ob tem se krešejo še politični in ekonomski interesi, ki z vodo polnijo steklenice in jo nato z zaslužkarskimi cilji prevažajo po različnih koncih sveta, največkrat prav tja, kjer je njena kakovost dobra.

Tako tudi kustosinja, ki z razstavo odpira pomembno družbeno vprašanje sodobnega sveta pravi: "Vojne za dostop do vode že potekajo. Kažejo se tudi že posledice izkoriščanja vodnih virov velikih korporacij. Če so v Južni Ameriki še do pred kratkim živeli v obilju vode, ni več tako. Kakšen smisel ima, da v Ljubljani kupujemo vodo iz Južne Amerike, ki jo polni francoska korporacija?"

Voda je v Ljubljani kakovostna, še poudarja Irena Šinkovec, zato jo pijemo iz pipe. K temu spodbuja tudi steklenica Muzejska voda, ki si jo lahko napolnite v vsakem trenutku. Med drugim tudi v ljubljanskih pitnikih, ki jih je do zdaj že približno 30. Eden od teh je na Kongresnem trgu, tudi na tržnici, po novem pa tudi pri mestnem muzeju. Tako ne boste le pili dobre in sveže vode, temveč zmanjšali tudi odpadke, povezane z njenim stekleničenjem in tovrstnim prevozom.

In kar je še pomembno: z nakupom steklenice Muzejska voda prispevate sredstva za pomoč ljudem v Nubskih gorah, ki nimajo pitne vode. Z zbranimi sredstvi jim bodo omogočili dostop do nje. Muzejska voda – voda za prihodnost je nastala v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Vodovod - Kanalizacija.

Kakšna je prihodnost dostopa do vode? Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj se bo do leta 2030 s pomanjkanjem pitne vode srečalo že štiri milijarde ljudi. Po ocenah Združenih narodov bo do leta 2020 889 milijonov ljudi živelo brez zagotovljene pravice do vode in sanitarnih storitev. Leta 2010 so Združeni narodi sprejeli tudi načelo človekove pravice do vode. To pomeni, da bi pitna voda morala biti dostopna iz varnih, zanesljivih virov in na razpolago v zadostnih količinah ter po dostopni ceni, da bi zadovoljila dnevne potrebe vsakega posameznika.

Med 23. in 28. avgustom bo v Stockholmu potekal Svetovni teden vode, pri humanitarni organizaciji pa predvidevajo, da do konca tega leta, ko se izteče večletni rok za dosego razvojnih ciljev, še vedno 605 milijonov ljudi ne bo imelo zagotovljene te temeljne človekove pravice.

Moč vode je lahko tudi rušilna Vprašanje geopolitične (ne)dostopnosti do vode kot pravice in njenega vpliva na kakovost življenja je tako vstopna točka v prepričljivo muzejsko postavitev – razstavo Voda. A to je le eden od vidikov razmišljanja in pomenov vode.

V nadaljevanju nas namreč razstava popelje še do drugih. Do moči vode, ki je lahko rušilna ali pa uporabljena v urbanizacijske in druge konstruktivne namene. Poleg njenega pomena za preživetje so tako izpostavljeni pomeni vode za mobilnost ljudi in blaga ter idej in znanj, njena vloga in pojavnost v mitologiji in verovanjih ter v umetnosti.

Ljubljana javni vodovod dobila leta 1890 Skozi 250 najrazličnejših muzejskih predmetov iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana, med katerimi jih je veliko prvič na razstavi, pa lahko skozi objekte, povezane s tem naravnim virom, prebiramo tudi lokalni kulturni in družbeni potek uporabe ter dostopanja do vode.