V Slovenijo prihaja predsednik PEN in njegova dva morebitna naslednika

Glas pisateljev in pisateljic je, tako kot na sploh glas intelektualcev in intelektualk, vedno manj slišan in upoštevan, zato bo eno od vprašanj, ki bo zaznamovalo letošnje 47. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu ter hkrati tudi drugi Festival literature za mir, kako se učinkoviteje povezati s tistimi, ki so po svoji osnovni funkciji zadolženi za mir. Tako je na današnji novinarski konferenci razmišljal Tone Peršak, predsednik Odbora pisatelji za mir, ki je pred dvema letoma napisal Blejski manifest s ciljem, da bi pravica do miru postala univerzalna človekova pravica.

Poleg iskanja možnosti vplivanja na posamezne voditelje in voditeljice, tako državne kot verske, se bodo na letošnjem srečanju po Peršakovih besedah ukvarjali tudi z vidnimi in nevidnimi vojnami. "Velik del sveta je danes v vojni, a se tega ne zavedamo na enak način, kot smo se zavedali svetovnih vojn. Danes se vojne prikazuje kot posamezne manj pomembne konflikte, žarišča, čeprav gre za konflikt civilizacijskih dimenzij," zato po njegovih besedah cilj odbora ne bo samo vplivanje na voditelje, temveč tudi prispevanje k temu, da se kot družba zavemo razsežnosti današnjih vojn.

Pisateljski poklic degradiran na količino prodanih izvodov Druga pomembna tema letošnjega srečanja so spremembe v svetovni književnosti. Marjan Strojan, prejšnji predsednik slovenskega centra PEN, opaža, da je tako pisateljski kot umetniški poklic degradiran na to, kaj proizvaja in kako se njegovi ali njeni izdelki prodajajo. "Dve ali tri založbe so na svetovnem knjižnem trgu prevzele knjižne police, predvsem tiste na letališčih in supermarketih, medtem ko je knjigarn vedno manj." Poleg pisateljev in pisateljic so posledično devalvirane tudi vrednote v umetnosti; če so bili nekoč zvezde ustvarjalci in ustvarjalke, so to danes razni selektorji in žiranti, ugotavlja Strojan, sicer prevajalec in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada.

V Sloveniji predsednik in dva mogoča naslednika Mednarodnega centra PEN Letošnjega srečanja se bo udeležil tudi predsednik mednarodnega PEN John Ralston Saul, ki se po dveh mandatih poslavlja z vrha organizacije; ob tem bo pri nas izšel tudi prevod njegove knjige Mračni odkloni. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Marjan Strojan, je bil Saul ves čas zelo naklonjen Sloveniji, hkrati pa se je zavedal, da je PEN treba popeljati v nove čase, saj ne gre več za klub, temveč za nevladno organizacijo. Po svetu ima 150 centrov in okoli 20 tisoč članov, poseben status pa ima tako pri Unescu kot pri ZN.

Poleg aktualnega predsednika mednarodnega PEN se bosta ta teden v Sloveniji mudila tudi dva morebitna naslednika Saula, in sicer Andrej Kurkov, s katerim se bo jutri v Kavarni Union v Ljubljani pogovarjal Edvard Kovač, ter Vida Ognjenović, predsednica srbskega centra PEN, ki bo gostovala v Finžgarjevi hiši v Doslovčah.

Letošnje srečanje se bo začelo s sestankom ženskega odbora Slovenskega centra PEN – Mira in članic mednarodnega ženskega odbora Mednarodnega PEN, kjer se bodo po besedah Tanje Tuma posvetili tudi oblikovanju deklaracije pravic žensk, na okrogli mizi pa se bodo posvetili ženskam in spletnim družbenim omrežjem. V okviru šolskega programa so izvedli dva srednješolska esejistična natečaja, na katera je prispelo 40 odličnih esejev, prvi literarni večer pa bo letos posvečen slovenski manjšini na Goriškem.

PEN ni več debatni klub, temveč nevladna organizacija Program srečanja je sicer nekoliko krajši kot v preteklih letih, saj se sredstva za srečanje vztrajno nižajo. Kot je poudaril Peršak, so si želeli povabiti tudi predstavnike sprtih narodov, za kar so se za pomoč obrnili tudi na Ministrstvo za zunanje zadeve, a jim to sredstev ni moglo zagotoviti. Tovrstnih srečanj po menjavi vrha ne financira več Evropska komisija, a čeprav se je tako proračun kot število udeležencev v zadnjih letih razpolovilo, Strojan poudarja, da je program mednarodnega srečanja na Bledu še vedno precej boljši kot na primer v Barceloni, kjer se je mudil pred kratkim.

Strojan je za konec poudaril, da smo res narod knjige in da se je tega treba zavedati, hkrati pa je dejal, da PEN ni več debatni klub, temveč nevladna organizacija, ki je dejavna pri ZN in Unescu, zato se bo morala temu tudi prilagoditi.