Umrl je letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merku

Pavle Merku je bil rojen v Trstu, slavistiko pa je študiral v Ljubljani. Na univerzi v Rimu je doktoriral, nato pa se je v Trstu učil kompozicije in violine. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog. S svojim preučevanjem in zapisovanjem ljudskega izročila se je kmalu uveljavil v strokovnih krogih, pa tudi v širši javnosti, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V svojem etnografskem delu je preučeval ljudsko kulturo v Beneški Sloveniji, preučeval ljudske pesmi in jih tudi izdal v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji.

S svojo jezikoslovno razpravo Tersko narečje je vzbudil veliko pozornost med slovenskimi etnologi in lingvisti. Sodeloval je tudi pri pomembnem narodopisnem delu Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976), v katerem je na strokovno verodostojen in empirično neoporečen način predstavljena zgodovinska avtohtonost in zakoreninjenost Slovencev v Benečiji.

Leta 2004 je Merku objavil tudi etimološko knjigo 1.300 primorskih priimkov, v kateri po svoje dopolnjuje Etimološki slovar Franceta Bezlaja. Uredil, komentiral in leta 1980 objavil je tudi svojevrstno delo Slovenska plemiška pisma družine Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja, s katerim je dokazal uporabo slovenščine v dopisovanju med delom tujega plemstva.

Kot skladatelj je Merku segel v skoraj vse kompozicijske zvrsti in povsod izpričal svojo temeljno privrženost ekspresionizmu z vplivi modalne, atonalne, dodekafonske in serialne sistematike, so še zapisali na spletni strani SAZU. Njegova skladateljska ustvarjalnost se je pokazala v različnih smereh in v specifičnih estetskih dosežkih. Pomembno mesto v Merkujevi ustvarjalnosti zavzema dvodejanska opera Kačji pastir (1974–1976), za katero je libreto napisala Svetlana Makarovič.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta 1972 nagrado Prešernovega sklada za Koncert za violino in orkester, leta 2001 Štrukljevo nagrado za zbiranje slovenskega ljudskega izročila, leta 2001 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in leta 2006 Kozinovo nagrado za skladateljski opus. Letos je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.