Torek, 10. 2. 2015, 18.36
4 leta, 6 mesecev
Tadej Slapnik: Rešitev za Poligon je blizu
Platforma, ki povezuje kreativne in samozaposlene ljudi, ne le mlade, temveč deluje transgeneracijsko in interdisciplinarno, se že od začetka svojega nastanka srečuje s pomanjkanjem denarja. Za zagon in nadaljnje obratovanje, ki nima javne finančne podpore, so zato v delovanje centra njegovi ustanovitelji Eva Perčič, Luka Piškorič in Marko Orel in še več kot 10 ali 20 drugih posameznikov vložili že veliko prostovoljnega dela.
"Smo primer samoorganizirane platforme za opolnomočenje samozaposlenih, kjer s prostovoljnim delom rešujemo zaplet države, tega je ta povzročila s pospešeno politiko spodbujanja samozaposlitve, pri tem pa pozabila, da ljudje za nove oblike dela potrebujemo tudi primerno infrastrukturo in veščine," pojasnjuje Eva Perčič.
Javnih sredstev v Poligonu ne prejemajo. Glede na to, da funkcijo centra razumejo kot podporno platformo za opolnomočenje samozaposlenih, pa ne morejo delovati tržno. Maksimalno lahko tako za uporabo prostora samozaposlenemu zaračunajo 95 evrov na mesec, da bi z najemninami pokrili stroške obratovanja, bi jim morali še enkrat toliko. Zato že od svojega nastanka iščejo sponzorska sredstva, preostalo pa krpajo s prostovoljnim delom. Posredno tudi z načeli množičnega financiranja, ko pomagajo organizacijam in posameznikom do sredstev in novih poslovnih priložnosti.
Kreativni center je odprt 12 ur na dan, pet dni na teden, v težkem delovanju pa so organizirali več kot 150 dogodkov, delavnic in mentorstev s področja kreativnih industrij, socialnega podjetništva in kulture, ki jih je obiskalo skupaj več kot 10 tisoč ljudi. Trenutno v njem ustvarja več kot 100 ljubljanskih samozaposlenih, v Slovenijo pa so pripeljali koncept množičnega financiranja.
Na kar Eva Perčič odgovarja: "Z odgovorom vlade, da Poligon lahko kandidira za evropska sredstva tako kot preostale organizacije in iniciative, se kot državljanka popolnoma strinjam, vendar ne pa soustanoviteljica, ki se želi na te razpise tudi prijaviti. Vem, da teh razpisov v letu 2014 ni bilo. Prav tako me čudi, da ne obstaja določena javna podpora za spodbudno okolje, kot je naš center." Pri čemer se postavlja tudi vprašanje, ali bodo Poligon in tudi drugi podobni prostori, ki kažejo številne pozitivne učinke, zdržali do morebitnih razdeljevanj sredstev prek razpisov.
Ob tem, ko se sprašujemo, ali bo tako pomemben prostor, kot je Poligon, moral zapreti svoja vrata, Perčičeva navaja pariški primer, kjer občina ob ustanovitvi prostora za coworking temu nameni 200 tisoč evrov, medtem ko v New Yorku občina zagotavlja sredstva za obratovalne stroške tovrstnih inciativ.
Na ljubljanski občini v zvezi s tem pravijo, da od ekipe Poligon do zdaj niso dobili še nobene uradne vloge za najem prostora. A Eva Perčič odgovarja, da so vlogo za neprofitni najem prostorov oddajali kot iniciativa Slovenia Coworking, ki je tudi soustanoviteljica Poligona. Za to pa so prejeli zavrnitev.
Na to na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjajo, da so si prizadevali "zagotoviti sredstva za podporo tovrstnim projektom, vendar žal iz prejšnje finančne perspektive to ni bilo mogoče. V okviru jamstev za mlade smo predvideli projekt Razvoj novih pristopov zaposlovanja in samozaposlovanja mladih kot odgovor na družbene izzive". A kot poudarjajo v Poligonu, njihova ciljna skupina niso le mladi, temveč prekerni delavci na sploh.