Slovenski ornament – lepota po naše!

Jože Karlovšek (1900–1963) je bil neutruden raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, poznavalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar.

Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu.

Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela na tem področju oral ledino. Na njegovo dekorativno slikarstvo je v veliki meri vplival tudi Maksim Gaspari. Prav ornament je najožje jedro Karlovških raziskav, leta 1935 je namreč izdal knjigo Slovenski ornament ter knjigo o ljudskih in obrtniških izdelkih.

Izdelki kolekcije Slovenski ornament – Jože Karlovšek so zelo kakovostni in izdelani v Sloveniji, veliko je tudi ročno narejenih.

Bil je bil vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk, leta 1953 je prejel naziv "iznajditelj" za postopek slikanja na les z lužnimi barvami, je prejemnik Trdinove nagrade za življenjsko delo in prispevek k znanosti ter nagrade za sestavljanje najboljših tehničnih učnih knjig.

Kozarci izdelani v Steklarni Hrastnik nosijo ročno lasersko vgraviran ornament.

Ornamenti so po vsem svetu izraz lokalne kulture in predstavljajo neprecenljivo vrednost etnične vsebine. Na našem ozemlju so se začeli pogosteje pojavljati v drugi polovici 18. stoletja, čeprav korenine slovenskega ornamenta segajo še v daljni praslovanski svet. Ljudje so pozornost obračali na urejenost svojih domov, uporabnih izdelkov in oblačil. Motivni svet se je vrtel okrog njihovega vsakdana; uporabljali so predvsem oblike iz narave, kot so vinska trta, nagelj, tulipan, vrtnica, ptice ali srce.

Umetnostni zgodovinar prof. dr. Nace Šumi je za radijsko oddajo o njem povedal: "Karlovška uvrščam med najustvarjalnejše Slovence. Bil je vsestranski mož, človek sinteze. Svoje obzorje je oblikoval tako, da se je znašlo ob njem v njegovem življenju vse tisto, kar je ljubil. Njegovo delo je bila ena sama ljubezen, zato je bil tudi tako uspešen. Področje, ki ga je obdeloval, je z neomajno vztrajnostjo in nenehno ustvarjalnostjo pripeljal tako daleč, kot ni uspelo niti akademikom. Bil je človek, ki ne bo izginil iz slovenskega spomina. Človek, ki je opravil tolikšno delo, ne more izginiti v pozabo!"

Voščilnice Ti moja sreča je z ornamentom izdelala kaligrafinja Katarina Rojc iz Domžal, ki je na svojih delavnicah lepe pisave pred leti predstavila tudi risanje slovenskega ornamenta Jože Karlovšek. Občasno vključi ornament tudi v voščilnice in slavnostna pisma.

Izjemnost, vztrajnost in prodornost Jožeta Karlovška

O izjemnosti Jožeta Karlovška govori nekdanji radijski novinar, publicist, pisatelj, rezbar, izredni zbiratelj, kronist Matjaž Brojan iz Domžal, ki njegovo delo zelo dobro pozna. O Karlovšku pove, da se je s svojim gigantskim delom in neverjetnim opusom zapisal »med velike slovenske ljudi, o katerih se bo govorilo toliko časa, dokler bo obstal slovenski rod«. Opisuje ga kot človeka, ki je gorel za slovenski ornament, ko je ustvarjal tisoče novih ornamentalnih domislic vsak dan in skoraj večino noči, ko je presedel za risalno desko.

O tem, kako neverjetno vztrajen in prodoren je bil Jože Karlovšek, priča tudi njegov zapis ob izidu prve njegove knjige Slovenski ornament: "Do tega časa, predno sta izšli moji knjigi o ornamentu, je bilo splošno prepričanje, tako pri arhitektih kakor pri umetnostnih zgodovinarjih, da sploh nimamo svojega sloga v ornamentiki. Pravili so, da ta material, ki obstaja pri nas o ornamentiki, je prav skromen, da sploh ne pride v poštev, da bi lahko imenovali slovenski slog. Zaradi tega se tudi zanj niso zanimali. Ko sta pa izšli moji knjigi o ornamentu, je bil pri ljudstvu in tudi pri visoko izobraženih ljudeh v roki dokaz o obstoju slovenskega ornamenta. In v tem sem mogoče dosegel največji uspeh."

Kolekcija Slovenski ornament – Jože Karlovšek nadaljuje njegovo delo ohranjanja bogate kulturne dediščine slovenskega ornamenta. To je namreč nekaj, kar je samo in čisto naše, slovensko, to je tisto, pri čemer nam zaigra srce, pa niti ne vemo točno, zakaj. To je tisto, kar je v naši krvi. Slovenski ornament.

Po leseni knjižni kazalki radi posežejo turisti, ker je lahka in preprosto lepa. Kupite jo lahko v trgovinah Zakladi Slovenije, v Mladinski knjigi ter trgovinah Mohorjeve založbe.

Karlovšek – izreden etnografski delavec

V monografiji je zgodovinar in etnolog dr. Nace Šumi (napisal je knjigo Jože Karlovšek: poklic in poklicanost, izdajatelj Muzejsko društvo Domžale) zapisal, da sodi Karlovšek med redke etnografske delavce, ki jih je ljudska umetnost zanimala. Želel je prodreti v samo jedro pojava, zlasti s stališča slovenskega v umetnosti. Povzpel se je med najvidnejše raziskovalce narodnega oz. ljudskega blaga. Karlovšek je razvil metodo, s katero je ločil domače od tujega. Izvor domačega ga je pripeljal v prazgodovino in arheologijo.

Karlovšek je v svoji knjigi zapisal: "Po dolgoletnem študiju naše ornamentike in njenem primerjanju z ornamentom drugih narodov sem spoznal, da se slovenski ornament bistveno razlikuje od drugih že v zasnovi in pojmovanju. Razvil se je samostojno iz prvotno skupnega, staroslovanskega, in to do takšne popolnosti, da ga lahko prištevamo k najlepšim ornamentom raznih slogov."

Naš ornament ima svojo tradicijo in zgodovino. Razvijal in dopolnjeval se je s slovenskim življenjem do današnjega dne. Karlovšek že v svojem raziskovanju zgodovine starih Slovanov raziskuje slovenski slog.

Bel prtiček s čipko in vezenim ornamentom je izdelek, s katerim so gospodinje nekoč rade krasile svoje domove, še zlasti med prazniki.

Raziskovanje slovenskega ornamenta skozi zgodovino

Z raziskovanjem Karlovšek želi dokazati, kako močno drevo je slovenski ornament, ki raste iz globine narodove duše in zemlje že tisočletja ter kaže za vsako dobo svoje zgodovine posebni svet. Sicer se Karlovšek v svojem preučevanju in raziskovanju ornamentike dotakne najstarejših kultur od okoli leta 4000 pr. n. št., jo spremlja prek grške umetnosti, rimske kulture in srednjeveške umetnosti ter se osredotoča na ornamentalno umetnost Vzhoda.

Slovenski ornament - Jože Karlovšek

V svojih raziskavah obravnava poslikavo keramike v dobi neolitika na ozemlju današnjega Irana kot vodilne kulture ornamentike, katere glavni motiv je živalsko telo. Karlovšek se ukvarja v nadaljevanju tudi s preseljevanjem ljudstev, ki se odraža na ornamentu.

Karlovšek tudi obravnava srednjeazijsko področje, od koder so se priselili v Evropo Bolgari, Madžari in Turki ter s seboj prinašali nov motivni svet. Tudi ti motivi so se na svoj način prilagodili umetnosti v novi domovini. Karlovšek se zanima tudi za lastnosti ornamenta na področju Kavkaza, Turkestana ter pokrajin ob Volgi.

Obravnava turške, madžarske in bolgarske vplive na razvoj slovenskega ornamenta. Pripisuje veliko vlogo perzijski kulturi, kjer se je stikalo več azijskih, indijskih in sibirskih kultur. Karlovšek se dotakne tudi kitajske in indijske ornamentike ter njuno vlogo v razmerju do slovenske ornamentike. Ugotavlja številne podobnosti med slovenskim in kitajskim ornamentom, prav tako indijskim. Na primer iz indijske umetnosti, ki pozna pisane in eksotične ptice, so tudi k nam prihajali ti motivi, prek Perzije in zahodne Azije v starokrščansko umetnost. Karlovšek pripisuje pomembno vlogi za slovansko ornamentiko tudi arabskemu ornamentu.

Čokolada iz kolekcije Slovenski ornament - Jože Karlovšek, je izdelana ročno v čokoladnici Lucifer, z okusom orehove potice.

Zanimivo je, da do 15. stoletja ni ohranjenega skoraj nič takega, kar bi dokumentiralo našo dotedanjo ornamentiko, zato se je Karlovšek odločil za neverjetno delo, in sicer z rekonstrukcijo zapolniti to praznino, kjer se je naslonil na okrasitve kartuzijanskega brata Nikolaja, ki je leta 1347 krasil znani kodeks De civitate Dei v Bistri.

Neverjetno izčrpen je bil Karlovšek pri obravnavi razvoja ne samo slovenskega ornamenta, ampak tudi ornamenta v splošnem smislu. Spremljati ga začne od njegovih začetkov v paleolitiku, to je pred 2,6 milijona let.

Številni eminentni umetniki za časa življenja Jožeta Karlovška so močno vplivali na delo Jožeta Karlovška in ga tudi spodbujali ter občudovali: akademski slikar Božidar Jakac, pisatelj Fran Saleški Finžgar, arhitekt Franc Ravnikar, dr. Ivan Grafenauer, dr. Niko Kuret, Maksim Gaspari in drugi.

Slovenski ornament - Jože Karlovšek

Lepo je, to je lepota po naše!

Svet Jožeta Karlovška je raznovrsten, pisan, barvit, zanimiv, domiseln in pester. Poln je krasilnih podrobnosti. To je svet, ki je našim prednikom pomenil lepoto. Ob pogledu na bogastvo in barvito razkošje so vedno zmogli izraz občudovanja: "Lepo je, to je lepota po naše!"

Ljubezen J. Karlovška do vsega lepega v Sloveniji – lepota po naše!

Karlovšek ornamentiko šteje kot likovno vejo umetnosti.

Trdi, da so Slovani razvijali ornament na vezeninah ter nato to metodo prenašali na druge materiale.

Ornament je likovna umetnost, ki se ves čas razvija, izpopolnjuje in dopolnjuje, in sicer v vseh časih. Slogovne značilnosti mu določajo način ljudskega življenja, vpliv naravnih sil, kulturni in tehnični napredek. Že v predzgodovinski dobi so si ljudje radi krasili predmete in ornament je bil najbolj primeren, ki je dajal preprostemu materialu večjo estetsko vrednost. S tem je pridobil neprecenljivo vrednost v arheologiji, kjer je ornament zapis tistega časa in ljudstva.

Jože Karlovšek je svojo slovensko domovino prehodil po dolgem in počez.

Kozarci so izdelani v Steklarni Hrastnik, ornament je apliciran na kozarec z ročno lasersko gravuro. Gravura enega kozarca traja kar šest minut in pol. Zapisoval in risal je, da je zbral gradivo, s katerim je spoznaval slovenski ornament.

Nič se mu ni zdelo manjvredno: obiskal je številne stare kmečke domačije ter se na njih seznanil z vsemi njihovimi podrobnostmi: opremo, pohištvom in orodji. Ogledal in dokumentiral je množico slovenskih znamenj na križpotjih in ob poteh, evidentiral je vzorce tkanin in vezenin, ogledoval si je keramiko, kovane izdelke in vse preostalo, kar se mu je zdelo pomembno v opredelitvi tistega, čemur rečemo slovenska samosvojost oblikovanja na ljudski način.

Podobno kot France Marolt v glasbi tudi Jože Karlovšek v okrasni umetnosti ni ostal le zbiralec in poročevalec. Iz zakladnice svojega znanja je začel sam oblikovati, tako mojstrsko je obvladal naš ornament, da je lahko začel samostojno ustvarjati. Nastajalo je na tisoče vitic, popkov, rozet, vrtnic, cvetov nageljnov, rožnih in srčnih motivov, svetov, pentelj, vazic, okraskov, številni rastlinski, figuralni in geometrični motivi. Izpod njegove roke so nastajali okrasni elementi, v duhu ljudske umetnosti, a vendarle posodobljeni.

Mohorjeva založba je izdala Dnevnik branja ter črtasti zvezek, skupaj z nalivnim peresom se s tem pridružujejo prizadevanjem za spodbujanje lastnoročnega pisanja, ohranjanje slovenskega izroča in obujanje lepopisja.

Etui za vizitke kolekcije Slovenski ornament - Jože Karlovšek

Lani so v Mohorjevi družbi izdali dnevnik branja za odrasle ter zvezek z motivom ornamenta Jožeta Karlovška. Podjetje Vivapen iz Celja je izdelalo nalivno pero z enakim ornamentom, kot se je pojavil v dnevniku in zvezku.

Tako se je rodila kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek. Prihajali so novi izdelki z ornamentom: roler, kaligrafska peresa, etui za vizitke, Emo lonček z ornamentom, džezva za kavo, čokolada, knjižno kazalo, kozarci z ročno lasersko vgraviranim ornamentom, izdelani v Steklarni Hrastnik. Na voljo so tudi beli čipkasti prtički z ornamentom in nakit, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.

Nakit kolekcije Slovbenski ornamnet-Jože Karlovšek je nastal v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, je ročno izdelan v Sloveniji iz kakovostnih materialov.

V beading tehniki nastaja nakit v barvah ornamemta iz swarovski in steklenih kamemčkov ročne izdelave.

Kolekcija nakita z motivi slovenskega ornamenta Jožeta Karlovška je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, ki je že pred časom razvil linijo tovrstnih izdelkov na temo posameznih razstav. Kolekcija Slovenskega etnografskega muzeja, Slovenski ornament – Jože Karlovšek obsega manšetne gumbe, verižice z obeski in uhane različnih oblik.

V razvoju je spominski srebrnik, izdelala ga bo Zlatarna Celje, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Zlatarna Celje bo proti koncu leta lansirala tudi žensko ročno uro z ornamentom. V Steklarni Hrastnik razvijajo steklenico za vodo. V sodelovanju z domačo slaščičarno iz Celja, Rolca, pripravljamo darilno kovinsko škatlo z domačim pecivom. Škatla bo podobna tistim, ki so jih imele gospodinje nekoč v svojih kuhinjah.

Preplet arhaičnega in sodobnega videza

Ornament zelo lepo zasije prav na vseh materialih, seveda pa morajo biti izdelki kakovostni. V podjetju Vivapen zelo skrbno izdelujejo kakovostna pisala z ornamentom, barve so obstojne.

Nalivno pero je vstavljeno v kartonsko embalažo, ki je hkrati tudi knjižno kazalo, tudi to je videti zelo lepo. Na loncih in džezvi za kavo ornament deluje nekoliko arhaično. Prelepi so kozarci, kjer je ornament enobarvno lasersko graviran, izdelek deluje zelo retro, hkrati pa zelo elegantno in sodobno. Res zanimiva kombinacija stilov.

Roler pisalo s kvalitno minco priznanega švicarskega proizvajalca, pisalo je izdelano v Sloveniji.

Nalivna peresa so na voljo v več različicah; z navadno konico kot tudi s kaligrafsko, kar omogoča lepšo pisavo.

Nalivno pero kolekcije SLovenksi ornament-Joe Karlovšek

Del kolekcije Slovenski ornament-Jože Karlovšek, izdelki so na prodaj v prodajalnah Mladinske knjige, v prodajalnah Mohorjeve založbe, v trgovinah Zakladi Slovenije ter v številnih drugih po Sloveniji.

Novost, ki še ni na prodajnih policah, bo pa v kratkem, so zelo kakovostni brisalci slovenskega proizvajalca Vivapen.

Kmalu bodo na prodajnih policah tudi kakovostni flomastri slovenske izdelave.

Ornamenti v nakitu dobijo svoj šarm, igrivo se kažejo v uhanih, medaljonu in manšetnih gumbih. Ker so površine na nakitu majhne, so v Etnografskem muzeju na nakit prenašali samo delčke ornamenta, v barvni in črno-beli verziji, kar je izpadlo zelo lepo. Prav tako kot pri kozarcu se tudi v nakitu prepletata arhaični in sodobni videz.

 Ljubezen do vsega slovenskega

Blagovna znamka Slovenski ornament - Jože Karlovšek je nadaljevanje njegovega dela, ljubil je vse, kar je bilo slovensko. Bil je častilec slovenske lepote. V času, ko je živel, si zagotovo ni bilo mogoče predstavljati, da se bo svet tako zelo spreminjal, kot se. Številni Slovenci danes odhajajo po svetu, hkrati k nam prihaja vedno več tujcev. Naša naloga je, da ohranjamo slovensko kulturo in ne smemo dopustiti, da izgine, pa čeprav tujci s seboj prinašajo svojo kulturo in tisti, ki odhajajo v tujino, vstopajo v novo kulturo.

V Šmarjeti je Karlovškova rojstna hiša

Jože Karlovšek se je rodil v Šmarjeti v občini Šmarješke Toplice.

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste.

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. V rojstnem kraju Šmarjeti mu je posvečen bronasti kip, ki je delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Nekoč je bila v njegovi rojstni hiši v Šmarjeti urejena tudi spominska soba in stalna razstava.

Vsi izdelki so zastavljeni tako, da so lahko tudi lepo darilo, če potujemo v tujino ali če želimo koga obdariti s tipičnim slovenskim darilom. Ker so izdelki lepi, si jih lahko privoščimo čisto tako, zase, za svojo dušo.

Naročnik oglasnega sporočila je Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška Domžale.