Robot, ki kupuje na črnem spletnem trgu, zdaj tudi v Sloveniji

Random Darknet Shopper, programski robot, prek brskalnika Tor vstopa v darknet oz. deep web (globoki splet), kjer s tedenskim proračunom sto dolarjev v bitcoinih naključno nakupuje. Program ima jasna navodila: namesto posameznika obišče črni trg AlphaBaya (globoko spletna različica Ebaya) in tam skladno s sredstvi, ki jih ima na voljo, opravi nakup. Izbrani izdelek nato pošlje tja, kjer je delo Naključni nakupovalec po darknetu razstavljeno. Trenutno je to v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma, kjer predstavljajo projekt švicarskih umetnikov Carmen Weisskopf in Domagaj Smolja, delujoča pod imenom !Mediengruppe Bitnik.

Vprašanja, ki nas zadevajo danes Naključno programsko nakupovanje, aktivirano za predstavitve v različnih mednarodnih umetnostnih prizoriščih, je z namenom prepuščeno tveganju za nepredvidljive dogodke. Tako kot je to na primer prepoznalo švicarsko sodišče, ki je sprevidelo, da gre za delo, ki želi sprožati javne razprave o vprašanjih, ki nas zadevajo danes.

Umetnika tako v svojem projektu s sodobnimi sredstvi podčrtujeta našo spremljajočo resničnost. In na kaj točno merita?

Z nadzorom izgubljamo vsi Splet je nastal kot odprt, svoboden in demokratičen prostor, v katerem je komunikacija lahko neomejena, tekoča. Kot polje, v katerem je vsebina izmenjav neposredna in preprosta kot struktura prihodnosti, ki bi lahko prestopila, morda celo spremenila prevladujoče tržno naravnane družbene modele. A splet se je od svojega nastanka spremenil. Postal je zaprt in reguliran sistem ter nadzorovan prostor, ki ga prav tako zaseda liberalistična logika.

"Izgubili bomo veliko več, kot bomo dobili" Ali kot to skozi svoj projekt tematizira švicarski dvojec, se je splet v "zadnjih letih sprevrgel v prostor, v katerem si državne vlade, mednarodne organizacije in podjetja na vse načine prizadevajo, da bi to anarhistično utopijo spravili pod svoj nadzor". A konflikt je pri tem neizogiben, kot v okviru svojega projekta zapisujeta umetnika, aktivisti, državljani, nekatere organizacije in podjetja se trudijo zaščititi "'svobodo medmrežja' na infrastrukturni ravni, saj se zavedajo, da bomo s spremembo infrastrukture – iz kateregakoli plemenitega razloga že (zaščite avtorskih pravic in patentov, boja proti terorizmu itd.) – izgubili veliko več, kot bomo dobili". Pri čemer pa ne gre zgolj za tehnologijo, temveč širše družbeno in politično vprašanje. Prav to, s čimer kažeta in odpirata tudi s svojim naključnim nakupovalcem.

Nezakoniti posli v globokem spletu Eden od odgovorov na vsesplošni nadzor, ki je v žilavi obliki prisoten na spletu, je pojav t. i. deep weba – globokega spleta. Gre za mredmrežne prostore, ki so se vzpostavili sicer kot svobodni, nenadzorovani kraji, kjer je anonimnost zagotovljena in sami po sebi niso nezakoniti ter zaradi navedenih razlogov potrebni. Vendar, kot kaže praksa, so ti lahko hitro tudi tarča kriminala. Lahko so nevarni, neprijetni prostori, legla zla, terorizma, vohunjenja, otroške pornografije in črnega trga, opozarjata umetnika.

Več nadzora, več odpora S projektom, v katerem švicarska umetnika v te prostore spleta oz. na črni trg medmrežja pošljeta robota, odpirata različna vprašanja. Program ne le raziskuje tovrstno tržišče, temveč z vstopom v te cone podčrtuje razpoke, ki jih ustvarja prav družba nadzora. In sicer po enačbi: več nadzora, več odpora, odvodov in obhodov, ob tem pa tudi črnih in sivih lis sistema ter delovanja.

Pri čemer se tako med aktivistične, gverilske namere in druge odporniške pobude z družbeno plemenitimi cilji, kot so na primer svoboda in človekove pravice, lahko (kot v primeru globokega spleta) vtihotapijo tudi kriminalne, nezakonite namere in prakse. Kar pa seveda, kot je mogoče še prebirati projekt, ki ga predstavljajo v Aksiomu, ni alarm za aktivizem in kritiko, temveč nasprotno, za nadzorne sisteme in ideje.