Proslava ob 25. obletnici Slovenije, ki v ospredje postavlja trgovino z orožjem

V Republiki Sloveniji je predstavljena ena od različic dogodkov v Depali vasi. Foto: Iztok Dimc

"Vsi avtorji predstave bodo ostali anonimni. Posameznik v tem kontekstu preprosto ni pomemben. Pomembna je drža(va)", so besede, s katerimi so v SMG pospremili predstavo Republika Slovenija, s katero gledališče obeležuje 25 let samostojne Slovenije.

Tako kot so bila dogajanja v tistem času napol tajna, so tudi podrobnosti predstave takšne – do premiere mediji ne smemo razkriti niti nastopajočih niti avtorjev predstave. Tajnost je del performansa, nam je povedal umetniški vodja Mladinskega gledališča Goran Injac. S predstavo se poigravajo tudi z vprašanjem, ali gre za avtorski projekt ali zgolj za to, da na oder postavijo državni performans.

Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča: "Zdi se mi, da gledališče v Sloveniji nima nikakršnega vpliva in v njem lahko počnete, kar želite, ker ljudje samo zamahnejo z roko in gredo mimo. Upam pa, da se motim in da bomo imeli za to predstavo vsaj deljene odzive." Foto: Bor Slana

Predstava Republika Slovenija temelji na uradnih dokumentih in je sestavljena iz treh delov:

V prvem delu upokojeni kontraobveščevalec, resnična oseba, razloži, kako je na ministrstvu za obrambo dobil nalogo, da iz omare vzame in zapakira 17 milijonov mark.

V drugem delu, ki so ga včeraj uprizorili za medije, lahko spremljamo uprizoritev magnetograma sestanka, ki je 6. januarja 1993 potekal pri predsedniku republike Milanu Kučanu. Na njem so bili prisotni takratni minister za obrambo Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, predsednik vlade Janez Drnovšek, predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ki je bil ves čas tiho, in zunanji minister Dimitrij Rupel. Gre za magnetogram, s katerega je bila leta 2013 umaknjena oznaka tajnosti.

V tretjem delu, ki ga bodo igrali v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča, pa bodo uprizorili eno od številnih različic dogodka, ki ga poznamo pod imenom afera Depala vas.

Predstava po besedah Injaca preizprašuje dogodke iz prvih let osamosvajanja, ki so se pozneje izkazali za konstitutivne. "Letos se v Mladinskem gledališču ukvarjamo s preizpraševanjem identitete, tako nas kot gledališča in tudi identitete kulture, v okviru katere delujemo v tem prostoru. To temo smo izbrali, ker je to nekaj, kar je konstitutivno za to družbo in državo, nakazuje to, kako je država v prvih letih delovala in s čim se je ukvarjala."

Najbolj kritične odzive pričakujejo od levice, bolj kot od desnice, saj v predstavi ne dajejo jasnega stališča o tem, kdo je "najbolj kriv". Foto: Iztok Dimc

Pri tem Injac poudarja, da se ne ukvarjajo z interpretacijo dogodkov, temveč s čistimi podatki. "Pri tem projektu smo na oder postavili nekaj že obstoječega, a še vedno relevantnega," pravi Injac, ki ne ve, kaj naj pričakuje po premieri. "Zdi se mi, da gledališče v Sloveniji nima nikakršnega vpliva in da v njem lahko počnete, kar želite, ker ljudje samo zamahnejo z roko in gredo mimo. Upam pa, da se motim in da bomo imeli za to predstavo vsaj deljene odzive."

Najbolj kritične odzive pričakujejo od levice, bolj kot od desnice, saj v predstavi ne dajejo jasnega stališča o tem, kdo je "najbolj kriv". V osrednjem delu predstave je namreč sestanek, na katerem sta Janez Janša in tudi Milan Kučan.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.