Torek,
22. 4. 2014,
8.53

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 22. 4. 2014, 8.53

9 let, 1 mesec

Prelistano: Zastrupljene besede

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Roman, ki je hkrati mladinski in kriminalni, prebereš na mah, saj se vse dogaja tako zelo hitro. Kot ponavadi pri takih zgodbah gre za vprašanje življenja in smrti.

Avtor: Maite Carranza Prevedla: Veronika Rot Založba: Miš, 2014 Cena: 26,95 evra (Zbirka Zorenja)

Zastrupljene besede je mladinski roman, ki se boleče teme zlorabe otrok loteva drugače, kot smo sicer vajeni od mladinske literature. V hitrem tempu, brez ovinkarjenja, je bralec vržen v kalvarijo, ki jo nekaj let od izginotja svoje hčerke Barbare preživljajo njeni starši in inšpektor Lozano, debelušen možakar tik pred upokojitvijo.

Dobesedno tik pred. Do predaje poslov mlajšemu, bolj vitalnemu in brezskrbnemu kolegu Susquedi ga čaka le še en dan, a še prej bi se rad osebno poslovil od staršev dekleta, ki ga je (ali njeno truplo) neuspešno iskal zadnjih nekaj let svoje službe. A inšpektor sploh ne ve, da se bo turobni zadnji dan na delu odvijal povsem drugače, kot si je zamislil.

Kdo je odpeljal Barbaro, kdo jo je ugrabil, morda celo ubil? Je živa, je mrtva? To so vprašanja, ki kradejo življenjsko slo Barbarini mami Nurii, njenima bratoma dvojčkoma, prijateljici Evi. Osumljencev je več, od postavnega mladega frajerja, sina bogatih staršev, s katerim se je videvala Barbara, do učitelja na njeni srednji šoli, s katerim sta si bila nenavadno blizu. In primer se začne razpletati prav takrat, ko vsi sprejmejo, da Barbare pač ni več.

Kljub vznemirjljivemu tempu, ki mu sledi bralec, izmenjajočim se pripovedovalcem zgodbe in skorajda vzporednim časom dogajanja, pa je zgodba zapisana precej klišejsko. Ne moremo mimo navade, ki jo ima veliko mladinskih pisateljev – mlademu bralcu se želijo približati tudi z uporabo angleških besed (Friendsi, homework, teacher), kar pa izpade precej neposrečeno. Tudi psihološki oris akterjev je kot iz učbenika: detektiv, obseden s svojim zadnjim primerom, zločinec, ki živi dvojno življenje, žrtev, ki razvije stockholmski sindrom.

Avtor je pri pisanju Zastrupljenih besed sodeloval s številnimi strokovnjaki, a kljub temu zgodba ni izpeljana dovolj ostro in popolno, da bi ustvarjala suspenz, ki si ga bralec od kriminalke želi. Pa četudi ima poučen značaj.