Deja Crnović

Torek,
15. 7. 2014,
9.01

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Izbrisana knjige Miha Mazzini

Torek, 15. 7. 2014, 9.01

5 let, 10 mesecev

PRELISTANO: Izbrisana

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V romanu Izbrisana se Miha Mazzini skozi zgodbo Zale Jovanović loti enega od najbolj grenkih poglavij slovenske osamosvojitve, izbrisa 25.671 ljudi.

Avtor: Miha Mazzini Založba: Goga Cena: 24,90 evra

Po Nemški loteriji in Paloma negri Miha Mazzini v romanu Izbrisana še vedno ostaja zvest motivom polpretekle slovenske zgodovine, le da se v Izbrisani precej bolj približa sedanjosti in prevzame (zanj nekoliko manj značilno) žensko perspektivo. Zgodba o Zali Jovanović, ki ob rojstvu otroka ugotovi, da je "ni več v računalniku", je sicer izmišljena, a bi se lahko zgodila, saj jo Mazzini postavlja v časovno točno določeno obdobje, v maj leta 1992, dobra dva meseca po tem, ko je ministrstvo za notranje zadeve opravilo "administrativno etnično čiščenje" in iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije izbrisalo 25.671 ljudi.

Zali Jovanović, hčeri vodnika JLA in matere Slovenke, ki ne ve, da je v državi, ki jo ima za dom, postala tujka, ob rojstvu otroka v porodnišnici tamkajšnja medicinska sestra sporoči, da je ni v računalniku. Nekaj, kar je sprva videti kot netalentiran spopad z novodobno tehnologijo, se v dneh po rojstvu otroka sprevrže v dolg niz kafkovskih zapletov in posledic, kjer so glavna ovira uradniki in uradnice, ki "zgolj opravljajo svoje delo".

Zalino tavanje po svetu, v katerem pravno-formalno ne obstaja in v katerem se pristojnim zdi edina rešitev to, da jo pošljejo v Kragujevac, kjer je bila rojena, prekinjajo opomniki vsakdana; spomini na nekdanjega fanta umetnika, ki je leta in leta pisal roman, na očeta, ki jo je najbolj pohvalil tako, da ji je rekel sine, na ameriškega ljubimca, ki mu je rodila otroka, a mu tega najraje ne bi povedala, in na mleko, ki jo ves čas opominja, da je morda res rodila otroka, ki pa ji ga zaradi neobstoja v evidencah prav preprosto lahko vzamejo.

Roman Izbrisana prek gluhih ušes, na katere Zala naleti med reševanjem težav, izrisuje podobe poosamosvojitvene družbe, ki je v evforiji lastne države zatisnila oči pred krivicami, ki so se dogajale tik zatem. Zalin ameriški ljubimec je zunanji komentator slovenske družbe v slogu Mazzinijevih kolumn, direktorica, intelektualci in drugi uradniki pa so groteskni arhetipi družbe, ki na žalost zvenijo še kako znano.

Mazzinijev roman ima v nasprotju z večino od 25.671 zgodb srečen konec, a z grenkim priokusom. Kot namreč v spremni besedi poudarja Lana Zdravković, so posledice izbrisa grozljive in jih je na individualni ravni nemogoče popraviti, jim pa Mazzinijev roman nadene vsaj enega izmed obrazov, ki jih je oblast z raznimi vzdevki, kot so prebrisani, skušala prekriti.