Četrtek, 5. 7. 2018, 13.04
6 let, 4 mesece
Po več kot sto letih bo ljubljanska stavba dobila svoj zaključek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
V nišah nad vhodom Narodne galerije, ki sta bili prazni zaradi pomanjkanja denarja že vse od zgraditve stavbe v drugi polovici 19. stoletja, bosta po novem stali skulpturi kiparja Damijana Kracine.
Na februarski seji je Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij Mestne občine Ljubljana (MOL) podprla predlog, da v praznih nišah na fasadi Narodne galerije postavijo kipa. S tem želi MOL počastiti 100. obletnico ustanovitve Narodne galerije.
Sledil je vabljeni natečaj, na katerem so sodelovali kiparji Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Matjaž Počivavšek in Damijan Kracina.
Strokovna komisija je ob upoštevanju razpisnih kriterijev in ob presoji finančnih možnosti izvedbe izbrala delo Damijana Kracine.
Po načrtih naj bi kipa umetnika Damijana Kracina v nišah nad vhodom v Narodno galerijo stala do kulturnega praznika prihodnje leto.
Moški in ženski princip na fasadi
Akademski kipar je "oblikoval dve skulpturi, ki asociirata na moški in ženski princip, obenem pa ponujata večplastno branje, tako glede vsebin, ki jih hrani Narodna galerija, kot glede kiparstva, slikarstva in arhitekture iz različnih umetnostnih obdobij", so ob odločitvi zapisali v umetnostni instituciji.
Pri delih pozornost posebej pritegne "povzemanje motiva Robbovega vodnjaka s skalami, iz katerih rasteta skulpturi, s čimer se izpostavlja vez med Narodno galerijo, ki hrani original Robbovega vodnjaka, in mestom", so dodali v galeriji.
Navdih za kip je avtor našel v Narodni galeriji in v njeni stalni zbirki - slikah Jožefa Tolminca, Robbovem vodnjaku in arhitekturi zgodovinske stavbe Narodne galerije.
Sodobna kipa kot poklon umetnosti starejših obdobij
"Kipa, sodobna v obliki in materialu, predstavljata poklon umetnosti starejših obdobij in Narodni galeriji," je ob izbrani idejni zasnovi zapisal umetnik Damijan Kracina.
Navdih je avtor našel v Narodni galeriji in v njeni stalni zbirki. "Kipa sta zasnovana na način, da poleg estetskega učinka gledalcu nudita širok nabor asociacij, ponujata večplastno branje elementov skulptur in vabita k razmisleku."
Kipa, ki spominjata na človeški figuri, kot svoje delo predstavlja avtor, napeljujeta na moški in ženski princip.
Navdih v slikah Jožefa Tolminca
Kipa, ki spominjata na človeški figuri, kot svoje delo predstavlja avtor, napeljujeta na moški in ženski princip. Za referenco je Kracina vzel osebe na slikah Jožefa Tominca (1790-1866). "Pri prvem sem se navezal na interpretacijo slike Tri dame iz družine Moscon, na kateri sestri gledata v človeka, ki je v njihov prostor vstopil, nujna teta pa opazuje eno od njih, kako na obiskovalca reagira," je o ozadju dela zapisal kipar.
Pri drugem kipu sta bila referenca moška portreta iz Tominčevih del Avtoportret ob oknu in Družina dr. Frušića.
Stavba Narodne galerije
Narodni dom, ki je bila prva javna stavba v Ljubljani z električno osvetljavo in prav tako prva stavba s samo slovenskim napisom, je bil zgrajen leta 1896 in velja za presežek arhitekturne dediščine 19. stoletja.
Priložnost, da Narodna galerija, ustanovljena leta 1918 kot društvo, dobi svoje prostore v tej ljubljanski stavbi, se je pokazalo leta 1924.
Narodna galerija se danes razteza čez sistem treh povezanih stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001.
Kipa se navezujeta tudi na arhitekturo
Skulpturi je umetnik prilagodil obliki niš, s povzemanjem okrasja, barve in pozlate pa se je navezal na arhitekturo in tako z objektom navezal dialog tudi na tej ravni. Deli tudi "simbolno opozarjata na poslanstvo in vsebino ustanove, se skladata s kompozicijo fasade Narodnega doma, kljub temu da ohranja značilen likovni izraz avtorja", so še zapisali v instituciji.
Kipa se estetsko navezujeta na nekatere druge avtorske projekte Kracine in odsevata "tudi moj način kreativnega umetniškega delovanja, ki vključuje predvsem tri področja: raziskovanje, ateljejsko delo in javno predstavljanje".
Organske oblike, preplet realnega in fantazijskega, navezovanje na umetnost in naravo pa so poteze, ki sicer spremljajo Kracinovo delo.
Tridelna zasnova figur, kot je zapisal avtor, odraža zasnovo stavbe Narodne galerije, ki jo oblikujejo objekti, nastali v treh različnih časovnih obdobjih, stoletjih in s podpisom različnih avtorjev - Františka Edmunda Škabrouta, Edvarda Ravnikarja in Sadar Vuga Arhitektov.
