Petek, 23. 9. 2016, 17.40
7 let, 1 mesec
Po sledeh Dunaja v Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Del Dunajskih dni v Ljubljani, ki so potekali ta teden, so bili tudi vodeni ogledi po Ljubljani, in sicer po sledeh dunajskih vplivov v Ljubljani.
Zgodovina, politika in družbene okoliščine se zapisujejo v prostor. Takšno je bilo tudi izhodišče vodenih ogledov po Ljubljani, na katerih so vodniki v preteklih dneh zainteresirane peljali po izbranih poteh Dunaja v mestu. Po sledeh stoletij Ljubljane pod Habsburžani je tako mogoče hoditi še danes. Nekaj teh smo izbirali za vas.
Dvoglavi orel predstavlja Habsburško monarhijo, v današnjem času pa spominja na tesno ter večstoletno politično, družbeno in kulturno povezavo tega prostora z avstrijskim cesarstvom.
Začetek je pred mestno hišo, kjer lahko v notranjem atriju na stenskih poslikavah z začetka 16. stoletja sledimo političnim simbolom – grbom. Dvoglavi orel predstavlja Habsburško monarhijo, v današnjem času pa spominja na tesno ter večstoletno politično, družbeno in kulturno povezavo tega prostora z avstrijskim cesarstvom. Ob njem sta kranjski orel in mestni grb.
Grb dežele Kranjske
Mestni grb
Robbov vodnjak
Vidite lahko tudi kopijo Robbovega vodnjaka, medtem ko original od leta 2008 stoji v Narodni galeriji. Vodnjak treh kranjskih rek, Ljubljanice (Notranjska), Save (Gorenjska) in Krke (Dolenjska), je izklesal ljubljanski mestnik kipar, kamnosek in arhitekt Francesco Robba, ki je bil po rodu iz Benetk. Naročilo zanj je od mestne hiše dobil leta 1743, v času avstrijskega cesarstva. Postavili so ga s ciljem predstavljanja mestne oblasti, po njegovi umestitvi na ljubljanski trg pa so ga dojemali kot simbol mestnega prvenstva v deželi Kranjski. Spomenik je imel tudi uporabno vlogo, saj je bil takrat vir pitne vode.
Delo je kipar končal jeseni leta 1751. Sprva je avtor načrtoval, da bo ta v celoti narejen iz kararskega marmorja. To velja za figure, ne pa tudi preostali del spomenika, ki je iz domačega, lesenobrdskega kamna. Ladja, ki naj bi iz Benetk pripeljala še nekaj kamna, se je namreč pri Trstu potopila.
Vodnjak je danes mogoče v zgodovinskem kontekstu gledati skozi povezavo Dunaj-Ljubljana-Benetke. Kot pravi vodnik Martin Šuštaršič, je bila Ljubljana več stoletij najpreprostejša povezava med Sredozemljem in severno Evropo, od česar je imela koristi, in sicer od trgovanja in preostalega.
Gustav Mahler je živel na današnji Stritarjevi ulici
V Krisperjevi hiši na današnji Stritarjevi ulici, kjer je doprsni kip, je eno leto živel avstrijski dirigent in skladatelj Gustav Mahler. V Ljubljani je namreč začel svojo kariero dirigenta, delal pa je za slabo plačilo. Mimogrede, ta ulica se imenuje po Josipu Stritarju. Kot pove vodnik, je bil filantrop in prevajalec edini človek v zgodovini Ljubljane, po katerem so še v času njegovega življenja poimenovali ulico.
Miklošičeva ulica
Miklošičeva ulica je dobila ime po jezikoslovcu Francu Miklošiču. Ta je bil dolgo časa vodilni na katedri za slovanske jezike na dunajski univerzi, nekaj časa je bil tudi rektor dunajske univerze, ki je bila vir izobrazbe številnih Slovencev. Miklošičev trg z njegovim spomenikom se je do leta 1918 imenoval Trg Franca Jožefa, kjer danes stoji kip jezikoslovca Franca, pa je pred tem stal kip cesarja Franca.
Podstavek spomenika je ostal isti, nov doprsni kip z napisno ploščo pa je prišel s politično in družbeno spremembo. To je pomenilo tudi brisanje in odrivanje dela zgodovine v prostoru.
Grand hotel Union
Secesija je arhitekturni slog, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje zaznamoval več evropskih mest, na primer Dunaj, Prago in Budimpešto, pod vplivom avstrijske prestolnice pa tudi Ljubljano.
Primer secesijske stavbe je tudi Grand hotel Union.
Od kod njegovo ime? Ime hotela, ki so ga odprli oktobra leta 1905, spominja na leto 1867, ko je z ustavno reformo nastala dualistična monarhija Avstro-Ogrska, unija med Avstrijo in Ogrsko. Vse do danes ima hotel še vedno isto vlogo, je torej turistični objekt. Izjema je le čas med prvo svetovno vojno, ko je bila v njem vojska.
Razglednica Hotela Union iz leta 1915
Hotel Slon
Na trenutni lokaciji hotela Slon je nekoč stala gostilna. Poimenovanje hotela sega v sredino 16. stoletja in je povezano z avstrijskim vojvodo, poznejšim cesarjem Maksimiljanom II. Ta se je na poti z zaroke v Španiji ustavil v Ljubljani. Del njegove delegacije je bil takrat tudi slon, eno izmed zaročnih daril. Zaradi velikosti živali je prostor zanjo poiskal na notranjem dvorišču takratne gostilne, hlevi so bili namreč premajhni.
V 18. stoletju naj bi na tej lokaciji že deloval hotel, v njem pa so bile stoletje pozneje tudi parne kopeli in kavarna. Gostilna je delovala že prej. Današnja zgradba hotela Slon je nastala leta 1924 po načrtih arhitekta Stanka Rohrmanna.
Hotel Slon na razglednici iz leta 1914
Ljubljanska opera
Ljubljanska opera je bila postavljena leta 1892 kot novo Deželno gledališče po požaru gledališča na mestu današnje stavbe Slovenske filharmonije.
V njej so od odprtja uprizarjali dramske in operne predstave, od leta 1910, ko je nastalo Nemško gledališče, današnja Drama, pa predvsem opere, pozneje tudi baletne predstave.
Tivolski grad
Josef Radetzky, avstrijski feldmaršal češkega rodu, si je po končani vojaški karieri za svoj kraj nadaljnjega bivanja izbral Ljubljano. Leta 1852 je tako od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo dobil Tivolski grad, rezidenco, ki je bila v 19. stoletju v lasti Habsburžanov. Stavbo je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost.
Danes je v gradu Mednarodni grafični likovni center.
Nekdanji dekliški licej
Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani mesto urbanistično uredil in pri tem postavil tudi kar nekaj stavb. Ena od teh je tudi tista, v kateri je danes zunanje ministrstvo. Nastala je kot dekliški licej, nato pa imela različne vloge, bila je tudi vojaška bolnišnica.
Univerza v Ljubljani
Na lokaciji današnjega sedeža Univerze v Ljubljani je bil nekoč vicedomski dvorec – rezidenca vicedoma, namestnika deželnega kneza. V njej je prenočeval tudi vladar, kadar se je mudil v Ljubljani. Vicedomski dvorec viri omenjajo v 16. stoletju. V njem so do sredine 18. stoletja stanovali kranjski deželni vicedomi, leta 1793 pa je postal sedež kranjske deželne vlade.
Leta 1902 je nastalo novo poslopje deželnega dvorca, leta 1919 pa je ta postal univerzitetno poslopje.
Stavba Slovenske filharmonije
Na mestu današnje Slovenske filharmonije je nekoč stalo Stanovsko gledališče, ki je zaradi zasedbe veljajo za nemško. Ko je stavbo leta 1887 uničil požar, je gledališče svoje prostore dobilo na lokaciji današnje operne hiše. Novo stavbo je po naročilu Filharmoničnega društva načrtoval graški arhitekt Adolf Wagner, zgrajena pa je bila leta 1892.
Stavbi, narejeni v neorenesančnem slogu, so ob prenovi po načrtih Jožeta Plečnika dodali stebrišče, v glavni dvorani pa je nastal balkon. V sezoni 1881/82 je v filharmoniji deloval Gustav Mahler.
