Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič praznuje 75 let

Vsestransko umetnico, ki se podpisuje pod številna književna dela, poznana pa je tudi po kritični drži do aktualnih družbenih in političnih razmer, je v zadnjem času mogoče videti na glasbeno-literarnih večerih na odru CUK Kino Šiška.

Spomladi je v razprodani dvorani Kina Šiška v sodelovanju z Mar Django Quartetominterpretirala svojo baladno pravljico Sneguročka. V začetku decembra je ob živi spremljavi jazz tolkalca Zlatka Kaučiča na večeru Horror mundi/Groza sveta izvajala svojo najbolj grozljivo poezijo, dogodek pa bodo zaradi velikega zanimanja v Kinu Šiška ponovili 16. januarja.

Njen rojstni dan bodo obeležili tudi pri Mladinski knjigi, s katero Makarovičeva sodeluje že 40 let, vse od prvega izida Pekarne Mišmaš leta 1974. Priljubljeno pravljico bodo ponatisnili, ponovno pa bodo izdali tudi uspešnici Coprnica Zofka z ilustracijami Gorazda Vahna ter Škrat Kuzma dobi nagrado s CD-jem in ilustracijami Tomaža Lavriča.

Poleg tega bodo njenim knjiga vse leto posvečali posebno pozornost, saj si, kot so zapisali, želijo, da bili z njenimi deli, ki sodijo v vrh sodobne književnosti za otroke, v stiku vsi otroci.

Makarovičeva se je rodila leta 1939 v Mariboru. Leta 1968 je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sprva je igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem, od leta 1970 pa je svobodna umetnica.

Prva dama slovenske poezije Umetnica, ki jo spremlja sintagma "prva dama slovenske poezije", v svojih delih pogosto tematizira zlo in tankočutno prenika v najgloblje bivanjske stiske, erotične vzgibe in pojave zla. Njeno liriko zaznamujejo tudi slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta, s katerimi ustvarja baladno ozračje. Med njene najbolj znane pesniške zbirke sodijo Somrak, Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas.

Pred leti je Makarovičeva zavestno nehala pisati poezijo, še vedno pa ustvarja za otroke. Piše gledališke in lutkovne igre ter pravljice, med najbolj priljubljenimi pa so Kosovirja na leteči žici, Pekarna Mišmaš in Sapramiška.

Angažirana avtorica v jedkih besedah in dejanjih večkrat lucidno izraža svoje nestrinjanje z danimi družbenimi in političnimi razmerami. Podpisuje se tudi pod knjigo časopisnih kolumen S kremljem podčrtano, ki je izšla leta 2004, ter satiro Prekleti kadilci iz leta 2001.

S svojimi mnennji pogosto razburka javnost S svojimi mnenji o Slovencih pogosto razburka javnost. Njihovo podobo označuje kot ozkosrčno, primitivno, dvolično in servilno in jih poimenuje z novorekom "Slovenceljni". V svojih pesmih, denimo satiričnih iz zbirke Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste, pa njihovo podobo prikazuje kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno.

Podobo Slovencev na duhovito-satiričen način pogosto opeva v svojih šansonih, med drugim v Krizantemi na klavirju. V svojih delih se pogosto postavi na stran tistih, ki so v manjšini, pa naj bodo to Romi, homoseksualci, kadilci ali, nenazadnje, nekateri umetniki.

Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada leta 1976, Levstikovo nagrado leta 1973 in 1975 ter Jenkovo nagrado leta 1994. Veliko Prešernovo nagrado je leta 2000 zavrnila.