Neža Mrevlje

Sreda,
9. 9. 2015,
16.20

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 9. 9. 2015, 16.20

8 let, 7 mesecev

NSK od Kapitala do kapitala tudi v knjižni obliki

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Po razstavi o Neue Slowenische Kunst v Moderni galeriji, ki bo v prihodnje gostovala v tujini, pogled na eno od najpomembnejših umetniških gibanj v vzhodni Evropi zdaj ponuja še knjižna izdaja.

Izdajo obsežne monografije o umetniškem gibanju Neue Slowenische Kunst (NSK), ki je zaznamovalo tukajšnjo (in mednarodno) umetniško, pa tudi teoretično in družbeno okolje od 80. let prejšnjega stoletja naprej, Izdajo obsežne monografije o umetniškem gibanju Neue Slowenische Kunst (NSK), Finančna podpora tujega založnika, ki bo roko držal čez distribucijo, je pripomogla tudi k ambiciozni nakladi – štiri tisoč izvodov, s čimer bo knjižno delo lahko imelo velik domet.

Dober obisk razstave, tujci prišli v Ljubljano tudi samo zaradi te razstave Zanimanje za spoznavanje in refleksijo umetniškega gibanja NSK je dokazal že sam obisk razstave, saj jo je v Moderni galeriji pod naslovom NSK od Kapitala do kapitala obiskalo 15 tisoč ljudi. Organizatorji bili zadovoljni tudi z udeležbo na dogodkih spremljevalnega programa razstave. Zanimiv je še en podatek, in sicer da je bilo v začetku poletne sezone med obiskovalci razstave kar 75 odstotkov tujcev, veliko med njimi jih je v Ljubljano prišlo prav zaradi te zgodovinske postavitve – izleta v slovensko glavno mesto v tem času drugače namreč ne bi načrtovali.

Druga publikacija o NSK Pri zgodovinjenju umetniškega gibanja NSK ima ob razstavi zaradi svoje dolgoživosti, pa tudi zaradi prostora, namenjenega teoretski refleksiji, knjiga, ki je hkrati tudi katalog postavitve, pomembno mesto. Med drugim zato, ker ta predstavlja šele drugo publikacijo, ki se je lotila celovite predstavitve in analize tega fenomena, kot poudarja kustosinja razstave in sourednica knjige NSK from Kapitala to capital: An Event of the Final Decade of Yugoslavia, sicer tudi direktorica Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova Zdenka Badovinac. Prva je izšla leta 1991, druga 24 let kasneje.

Mednarodna uredniška in avtorska zasedba Urednikovanja knjige so se tako lotili Zdenka Badovinac, soustanoviteljica Gledališča Sester Scipion Nasice (ene od skupin gibanja NSK), dramaturginja, kuratorka in teoretičarka Eda Čufer in profesor zgodovine sodobne umetnosti in teorije z oxfordske univerze Anthony Gardner.

Mednarodna zasedba pa je tudi med avtorji prispevkov, med katerimi so sociologi, filozofi, umetnostni teoretiki, kuratorji in drugi. Nekatera besedila so ponatisnjena in predstavljajo sočasno refleksijo pojava in delovanja NSK, druga so bila naročena prav za pričujočo izdajo, tretja pa zajemajo širši diskurz, ki ga je sprožilo delovanje tega umetniškega gibanja.

Od Kapitala do kapitala Prvi del knjige, ki je zaradi mednarodnega dosega izšla v slovenščini, medtem ko sredstva za slovensko različico v Moderni galeriji še iščejo, predstavlja katalog razstave NSK od Kapitala do kapitala. Dokument postavitve je podprt s fotografijami in z besedilom kustosinje razstave Zdenke Badovinac.

Čemur sledi uvod urednikov, nato pa se zvrstijo refleksije gibanja NSK.

Umetniško gibanje času razpadanja Jugoslavije Prvo poglavje je posvečeno predvsem tematiziranju NSK, njegovega nastanka in delovanja znotraj družbenih in političnih okoliščin zadnjega desetletja Jugoslavije, v katerem so se lotili kritike razpadajočega sistema Jugoslavije, ki se je soočal s globalnim pohodom kapitalističnega sistema, kot to strne Zdenka Badovinac.

V tem delu je na primer tudi besedilo Tarasa Kermaunerja pod naslovom X + (–) = ?, ki je bilo leta 1984 objavljeno v publikaciji Nova revija in za katerega Zdenka Badovinac trdi, da gre za prvo tehtno teoretsko besedilo, povezano z NSK.

Zakaj Laibach in NSK niso fašisti? V drugem poglavju je obdelano obdobje med letoma 1984 in 1992, od gibanja do države NSK. Tretji razdelek je posvečen kodificiranju. V tem delu je med drugim objavljeno besedilo Slavoja Žižka pod naslovom Zakaj Laibach in NSK niso fašisti? iz leta 1994.

V njem je filozof odgovoril na vprašanje, ki je pogosto (in občasno še vedno) spremljalo to umetniško gibanje. V zapisu je Žižek vpeljal pojem identifikacije, ki je postalo eno od ključnih orodij za razumevanje NSK, pa tudi za razumevanje dela sodobne umetnosti na sploh.

Zadnji del knjige sestavljajo predvsem novonastala besedila, ki pomen NSK v zgodovinsko-umetnostnem in družbenem kontekstu obravnavajo z današnje pozicije.