Sreda, 7. 2. 2018, 22.11
6 let, 10 mesecev
Möderndorfer: Bolj kot tiste, ki ustvarjajo, družba ceni tiste, ki prodajajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,76
20
Na Prešernovi proslavi na predvečer kulturnega praznika je bilo zaradi dobitnikov Prešernovih nagrad slovesno, a hkrati tudi trpko. "Dolina Šentflorjanska, pozdravljena," je govor začel predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer. Poudaril je, da če oblast ne spoštuje ustvarjalnosti, ni mogoče pričakovati, da jo bodo spoštovali državljani.
Vinko Möderndorfer se je v govoru večkrat naslonil na kritično misel Ivana Cankarja in njegove definicije Šentflorjancev, ki prezirajo umetnike in umetnost. Po njegovem mnenju se v več kot sto letih pri nas nič ni spremenilo, položaj je samo še slabši.
Möderndorfer: Oblast ignorira umetnike in umetnost
"Živimo v družbi, ki bolj ceni tiste, ki prodajajo, kot tiste, ki ustvarjajo," je povedal Möderndorfer, ki se je dotaknil tudi aktualnega programskega razpisa za nevladno umetnost. "Ukinjanje nevladne umetnosti je ukinjanje nacionalne kulture," je poudaril in požel velik aplavz.
Möderndorfer je tudi opozoril, da se v naši državi najde denar za vse, za lex Mercator in vse druge lexe. "Kaj pa lex slovenski film, lex slovenska knjiga, lex sodobni ples?" se je vprašal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.
Odgovor se po njegovem mnenju skriva v drži oblasti, ki ne preganja umetnikov in umetnosti, se jih ne boji, ampak jih zgolj ignorira. Hkrati je na koncu pozval k uporu zoper trenutno stanje stvari in k zavračanju hlapčevstva v vseh oblikah.
Boris A. Novak dvorano in občinstvo ganil s poezijo
V središču pozornosti na osrednji državni proslavi bili tudi nagrajenci z letošnjima dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo. To sta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač.
Šest nagrad Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih so prejeli: gledališka ustvarjalka Simona Semenič, igralec Matej Puc, plesalka Valentina Turcu, direktor fotografije Marko Brdar, intermedijska umetnica Maja Smrekar in fotograf Boris Gaberščik, ki so bili predstavljeni z videoportreti.
Boris A. Novak je v šali uvodoma povedal, da je kot epski pesnik popoln sadist, da lahko bere več ur, a da se bo občinstva usmilil in bo bral znatno manj časa. Gallusovo dvorano je nato ganil z izbranimi pesmimi, v katerih med drugim opisuje, da je poezija potrebna dvakrat, in sicer za vrh najslajšega poljuba in srh najdaljšega odhoda.
Mejač: Plesna umetnost ni primerno obravnavana
Drugi veliki nagrajenec Janez Mejač je bil v govoru kritičen. Od 900 malih in velikih Prešernovih nagrad jih je plesna umetnost prejela nekaj več kot 20. Opozoril je na položaj plesne umetnosti, ki po njegovih besedah ni primerno obravnavana, tudi kar zadeva pedagoško plat.
Vseeno je pohvalil komisije za Prešernove nagrade, ki so razširile svoje presojanje in nagrade podelile tudi novim, do zdaj manj znanim poljem umetnosti.
Janša kritičen do izbire nagrajencev
V luči izbire letošnjih Prešernovih nagrajencev se je oglasil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je bil kritičen do izbire tistih, ki so bili nagrajeni na današnji proslavi ob kulturnem prazniku. Janša se ne strinja, da nagrajujemo tiste umetnike, ki se po njegovih besedah "norčujejo iz državnih simbolov". V SDS so že pred njegovo izjavo na svojem profilu na Facebooku spomnili, da je dramatičarka in performerka Simona Semenič kot umetnica okrog svojega nosečniškega trebuha ovila slovensko zastavo in iz nje izrezala grb.
Živadinov razgrnil načrte o slovenski zastavi v vesolju
V umetniškem delu proslave z naslovom Glosa po zamisli koreografov in plesalcev Rosane Hribar in Gregorja Luštka se je prepletala klasika s sodobnimi pristopi, večkrat je bil navdih France Prešeren.
Nastopili so Simfonični orkester SNG Maribor, reperji Trkaj, Mirko in Zlatko, Omar Naber, plesalci Ana Pandur Predin, Akim Pekunov, Maša Kastelic, Jure Bergant in Milana Chekanova, Baletni ansambel SNG Maribor in številni drugi.
Dramska igralka Silva Čušin je na koncu interpretirala Zdravljico. Nastopajoči so dokazali, kako prepletena je umetnost in kakšna je moč povezovanja.
Po proslavi je umetnik Dragan Živadinov pri Cankarjevem spomeniku pred Cankarjevim domom razgrnil nadaljnje načrte o prvi slovenski zastavi v vesolju, ki je bila predmet performansa v obliki posvetovalnega referenduma. Izid referenduma je bil jasen. Država naj odkupi zastavo v vrednosti 960 tisoč evrov, znesek pa naj se nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam.
20