Minister Grilc v poslanici pozval k obisku kulturnih prireditev

V njej je pozval k udeležbi na katerem od številnih kulturnih dogodkov, ustvarjalce pa spodbuja, da v svoj nastop vložijo ves svoj trud.

Kot je zapisal, smo se lahko Slovenci v času Franceta Prešerna kot upoštevanja vredna entiteta uveljavili zgolj s kulturnimi dosežki, saj lastne suverene in neodvisne države takrat še nismo imeli. Zato je vez med kulturo in državo še posebej močna.

Vendar pa naj Prešernov dan ne govori le o tem, kaj je kultura pomenila za naš včeraj. Kultura je namreč gonilna sila človeškega razvoja, ki spreminja družbeno resničnost in je vredna naše podpore.

Prešerna zna danes za prvaka slovenske poezije oklicati sleherni slovenski šolar. Slovenskemu jeziku je podaril dostojnost in samozavest, izpostavil njegovo zmožnost, da se izreče o kar najbolj zapletenih stanjih človeškega bivanja. Nekoliko po Prešernu pa je slovenska kultura ponovno odigrala vlogo krepitve naše narodne identitete, je zapisal Grilc.

Na Prešernov dan praznujemo in proslavljamo človeško ustvarjalnost O vsem tem bo bral slovenski šolar, razumel in čutil pa bo le, če mu bo slovenska kulturna ustvarjalnost blizu, je prepričan minister. In tu nastopi kulturna politika s skrbjo za dostopnost kulture in hkrati s prizadevanji za zagotovitev pogojev, v katerih ustvarjalni duh lahko deluje in daje.

Čeprav 8. februar zaznamuje Prešernovo smrt, pa na Prešernov dan ne praznujemo konca. Praznujemo in proslavljamo človeško ustvarjalnost. Slovenci smo sicer po ministrovih besedah močno vpeti v kulturno dejavnost. Primerjava s preostalimi evropskimi državami kaže, da nadpovprečno obiskujemo knjižnice, muzeje in gledališča.

Na drugi strani pa primerjava kaže tudi na nadpovprečno angažiranost v domala vseh kulturnih dejavnostih, od ustvarjanja filmov ali fotografiranja, igranja glasbenega inštrumenta, petja do kiparstva in slikarstva, dodaja Grilc.