Mineva 200 let od objave romana Prevzetnost in pristranost

Romantična pripoved o ljubezenskih tegobah angleških podeželskih posestnikov na prelomu iz 18. v 19. stoletje je bila v knjižni obliki do danes prodana v več kot 20 milijonih izvodov, doživela pa je tudi številne filmske priredbe.

Londonski založnik Thomas Cadell je najbrž sprejel eno najslabših poslovnih odločitev v zgodovini, ko je leta 1797 zavrnil objavo rokopisa tedaj 22-letne Austenove, je pisanje britanskega The Independent povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Cadell je bil novinec v poslu, njegov oče pa je veljal za eno od vodilnih oseb v založniški industriji tistega časa.

Cadellu je pisal oče pisateljice, neznani pastor iz Hampshirea, George Austen. Zanimalo ga je, koliko bi stala objava rokopisa v treh delih, naslovljenega "First Impressions" (Prvi vtisi), in koliko bi bil Cadell pripravljen plačati za avtorske pravice. Pismo je bilo vrnjeno pošiljatelju s pripisom "zavrnjeno". Prav Austen je sicer svoje otroke spodbujal k branju in igranju.

Roman Prevzetnost in pristranost je bil tako prvič objavljen šele 16 let kasneje, 28. januarja 1813, postal pa je eno najpopularnejših literarnih del v zgodovini. Zgodba je osredotočena na družino Bennet. Mati želi svojih pet hčera kar najhitreje dobro in bogato poročiti.

Delo Austenove je doživelo številne televizijske in filmske predelave, ki so pokazale, da je zgodba prilagodljiva tako različnim kulturam kot načinom umetniškega izražanja. Med drugimi je bil roman posnet v bollywoodski različici "Bride & Prejudice" (Nevesta in pristranost). Med zadnjimi je po slovenskih kinematografih leta 2006 zaokrožil film Razsodnost in rahločutnost v režiji Joeja Wrighta.

Jane Austen (1775-1817) je leta 1787 začela pisati kratke novele, verze in osnutke iger. Njeno prvo resnejše besedilo je kratki roman v pismih Lady Susan. V angleški in evropski književnosti si je poleg z romanom Prevzetnost in pristranost trajno mesto zagotovila še z deloma Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815). Pisateljica je v svojih romanih opisala vsakdanjik malega človeka, njegove stiske in dileme. Njena dela poleg dovršenega sloga zaznamuje dobrohotna ironija.