Nedelja, 17. 3. 2013, 19.41
8 let, 7 mesecev
Matej Rotovnik: Kdor ne verjame v čarovnijo, je ne bo nikoli doživel
Matej Rotovnik je čisto pravi čarovnik. S čarovniškim plaščem, prahom in palčko. Za prah in palčko v šali pravi, da delujeta, še posebej takrat, ko se na odru kaj zatakne in čarovniške besede niso dovolj. Pravi, da dobrega čarovnika opredeljuje to, kako se ob spodrsljajih, ki jih pozna vsakdo, ki nastopa na odru, znajde, in to tako, da gledalci tega ne opazijo.
Čarovniška zgodovina je dolga, obsežna in raznovrstna pa je tudi sedanjost. Žanrov čarovnij je več: odrske iluzije so tiste velike, ki smo jih navajeni pri Davidu Copperfieldu, čarovnije stand-up so manjše od iluzij, a še vedno dovolj velike, da jih gledalci lahko spremljajo v dvorani, čarovnije close-up so namenjene majhnemu občinstvu in jih izvajajo za mizo. Sem spadajo veščine s kartami, kovanci in preostalimi manjšimi predmeti. Pobegom iz različnih naprav, kot so lisice, vrvi in podobno, v angleščini, ustreznega prevoda pri nas še nimamo, pravijo escapology. Mentalisti so tisti, ki berejo človekove misli in lahko kaj napovedujejo, a to niso jasnovidci. Obstajajo še čarovnije za otroke, za podjetja in sejme, čarovnije, ki se izvajajo na cesti, in tiste, ki so namenjene šoku in zbujanju groze. Vsaka izmed čarovnij se lahko razvrsti še v devet kategorij.
Matej Rotovnik razvija vse čarovniške zvrsti, trenutno se najbolj posveča čarovnijam za otroke. V tem je odličen, vse boljši pa postaja tudi pri čaranju za odrasle, pravi. V svet čarovništva je stopil že pri šestih letih, njegov mentor je bil Miran Čanak. "Celo življenje sem v svetu čarovnij, ko sem začel čarati že kot otrok, sem lahko na lastni koži okusil, kaj jih prepriča. Filozofijo približevanja najmlajšim tako spoznavam že dolgo," strne izhodišča svojega dela. Poudarja, da je pomembno, da čarovnije vpletaš v zgodbo in v dogajanje na odru in da niso namenjene samo izkazovanju veščin. Za čarovnika je pomembno, še pravi, da se razvija na vseh področjih. Poleg čarovniškega znanja je pomembno, da obvlada prostor na odru in da zna komunicirati z ljudmi. Humor je pri čaranju, sploh za otroke, eden od središčnih elementov. Paul Daniels, angleški čarovnik, ki je imel približno 15 let serijo na televiziji BBC, je za Rotovnika idol, razumel je trg in filozofijo čarovništva, čarovnije je izumljal in vešče posegel na vsa področja. Bil je čarovnik na televiziji, na odru, v baru, skorajda ni položaja, v katerem ne bi znal prepričati, pojasnjuje ustanovitelj Čarobne dežele.
Najnovejša je Pepelka, baletna predstava za otroke. Priljubljeno zgodbo, znano po vsem svetu, je Matej Rotovnik, ki se tokrat pojavlja tudi v vlogi scenarista, priredil, vanjo pa vključil določena zgodovinska dejstva, s tem pa predstavi dodal še didaktično razsežnost. "Pri uprizoritvah za otroke se mi zdi pomembno, da imajo izobraževalni koncept," pravi scenarist. V zgodbo s srečnim koncem je tako vključil sončnega kralja, Ludvika XIV., ki je na svoj dvor vabil učitelje, koreografe in plesalce svojega časa ter zapisal prve plesne korake in s tem začel razvoj klasičnega baleta.
Za Bastien in Bastiena se je Rotovnik podpisal tudi pod novo čarovnijo. Pravi, da si upa trditi, da je izumil novo pot, kako se pojavi kovanec. "Načinov, kako pričaraš kovance, je zelo veliko, a kot ga v operi iz praznih rok pričaram sam, lahko rečem, da še ne obstaja," ob tem pa pove, da je tudi svet čarovništva jasno opredeljen z avtorskimi pravicami. Določene lahko kupiš v vsaki trgovini, obstajajo pa tudi avtorske. Izumitelji svoje domislice prodajajo in s tem predajajo le nekaterim, kdaj samo nekaj ljudem na svetu.
"Kako s čarovnijo otrokom približati neko temo iz recikliranja? Vzamemo papir A4-formata in se vprašamo, kako bi iz njega lahko naredili luknjo, čez katero bi lahko stopili. Večina od nas bi papir prepognila na pol in na pregibu po sredini izrezala krog. A jasno je, da čez to luknjo ne more stopiti niti otrok." V tem primeru čarovnik pokaže način, kako lahko odrežemo papir iste velikosti tako, da bo nastal dovolj velik krog, da skozenj lahko stopi tudi odrasla oseba. Otrokom s tem pokaže, da je iz enega papirja brez odpadnega in preveč porabljenega materiala s premišljeno potezo mogoče najti rešitev.
Projekt učenja s čarovnijo je zdaj postal tudi dobrodelna akcija, denar od vstopnic bodo zbirali za nakup otroških potrebščin.
Za konec pa dodaja: "Kdor ne verjame v čarovnijo, je ne bo nikoli doživel."