Knjiga je atlas sveta. Zakaj je ne bi vzeli večkrat v roke?

Dragica Haramija, doktorica znanosti, redna profesorica za področje mladinske književnosti na Pedagoški in Filozofski fakulteti v Mariboru, je predsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. Je oseba, ki zelo dobro pozna mlade, njihove navade in njihov okus za knjige. Na tiskovni konferenci najbolj množičnega bralnega gibanja v Sloveniji je navdušeno delila številke o zlatih bralcih, se pravi o tistih, ki vseh devet let berejo za Bralno značko Slovenije, in podrla splošno prepričanje, da mladi sploh ne berejo.

Bralna značka je že praznovala abrahama. Ali se je v tem času kaj spremenila? Bralna značka poteka že petinpetdeseto leto in seveda se je marsikaj spremenilo. V prvem letu je tekmovala le peščica otrok in ti so morali na koncu narediti izpit, da so dobili bralno priznanje. Danes je bralna značka množično gibanje in ni več tekmovanje.

Devetošolki sta na vprašanje, zakaj bereta, odgovorili, da bereta tudi zato, ker s pomočjo knjig odkrivata druge svetove. Svetovi so realni ali izmišljeni, lahko so v naših glavah ali pa naša Zemlja, ki je res lepi planet. V knjigah je pravzaprav skrivnost vsega, saj si mi nismo izmislili tega življenja, ampak je pred nami preteklo še nekaj tisočletij. Nenazadnje če gledamo na knjige skozi to, da nosijo v sebi zgodovino in pečat ljudi, ki so mislili, ljubili in sovražili veliko pred nami, je najbrž knjiga tisto sredstvo, s katero spoznavamo zgodovino človeštva, je atlas sveta.

Angleški pisatelj Neil Gainam je izjavil, da lahko odrasli s svojim izborom knjig uničijo otroško ljubezen do branja ter da naj berejo karkoli, saj da slaba knjiga ne obstaja. Obstaja slaba knjiga? Vprašanje je zelo zavito. Menim, da na Slovenskem izide zelo veliko kakovostnih knjig, da bi moral bralec izbirati med njimi. Res pa je, da človek ni vedno enako razpoložen in če kdaj pa kdaj seže po trivialni književnosti, to pač ni nič hudega. Težavo bi zasledila, če bi nekdo ostal samo na ravni trivialnega. Meni se zdi, da je prav, da poznata otrok in odrasel več različnih ravni. Vse knjige ponujajo nekaj, ene pa so zgolj za zabavo. Seveda pa s tem ne mislim zabavnih knjig, otroci imajo pravico do humorja.

Seveda pa imajo najbrž otroci bistveno manj težav s problemsko literaturo kot mi odrasli. Ker oni probleme razumejo drugače. Z njimi namreč ugotavljajo, da niso edini, ki imajo v nekem obdobju določen problem.

To so izpostavile tudi mentorice, da otroci izbirajo problemsko literaturo, ker se lažje poistovetijo z junaki zgodb. Sploh za najstnike je kar dobro premisliti o dekliških in fantovskih temah. Ne bi rekla, da obstajajo fantovske in dekliške knjige, ampak obstajajo neka vprašanja o iskanju svoje identitete, ki bolj nagovarjajo enkrat ene, drugič druge. Tako se mi zdi, da bi ta uravnoteženost problemov, ki jih zajemajo mladinski romani, morala biti lepo porazdeljena.

Ali obstaja razlika v branju po spolu tudi med najstniki? Lansko šolsko leto smo prvič delali raziskavo tudi na populaciji bralcev za bralno značko in pokazala se je razlika med spoloma. Reči moram, da skoraj vsi otroci do petega razreda berejo za bralno značko, potem pa beležimo upad branja, a še vedno kar 73 odstotkov slovenskih osnovnošolcev bere za bralno značko. Po podatkih, ki smo jih dobili iz vprašalnika, bere 76,08 odstotka deklet in 64,67 odstotka fantov. Prav tako je tudi več deklet med Zlatimi bralkami.

Kot ste omenili, da beremo več, se nam včasih zdi, da nam mogoče manjka kritičnega pogleda na branje. Kritičnega bralca vzgojimo tako, da bere raznoliko literaturo; leposlovje in informativno literaturo, da razume, da so ene knjige zato, da se iz njih učimo, druga pa so predvsem za užitek v branju, ki pa morajo imeti estetsko vrednost, etično vrednost, ki se mi zdi v mladinski književnosti prav posebej vredna, in pa seveda tudi vsaj delček spoznavne komponente.

Mladi bralec bi moral imeti dobrega mentorja. Bralna značka ima na tem mestu prav posebno srečo. Tako se zahvaljujem vsem skoraj sedem tisoč mentorjem po osnovnih šolah, po vrtcih, zamejstvu, nekaj malega tudi v srednjih šolah.

S knjigo Otroci sveta, ki ste jo podarili Zlatim bralcem, takšno generacijsko branje odlično spodbujate. Ja, res je. Knjiga Otroci sveta je taka, da nagovarja manjše otroke, ki bodo razumeli knjigo po svoje, najstnike, ki so dovolj razmišljujoči, da vedo, da je svet okoli nas lahko precej krut in tudi dobrotljiv, pa odrasle, da bi sprejemali drugačnost in jo prenašali na nove generacije.