Državljanska lista o kulturi

Si kultura zasluži svoje ministrstvo? Da. Glede na svojo simbolno in konstitutivno vlogo v slovenski zgodovini.

Bi za zaposlene, predvsem na vodilnih položajih, v javnih kulturnih zavodih uvedli preverjanje strokovne usposobljenosti na vsakih pet let? Ne le preverjanje usposobljenosti, ampak predvsem rezultatov dela. Podpiramo tudi omejitev števila mandatov. Bi morala Slovenija tako kot Belgija v času krize povečati vlaganja v kulturo? Če da, kako? Predvsem bi morali, kot je navada v zahodnoevropskih državah, bolj davčno stimulirati donacije podjetij in posameznikov ter tako doseči povečanje zasebnih vlaganj v kulturo. Bistveno bolj bi tudi morali povezati kulturo z drugimi panogami, recimo turizmom, in jo na ta način dodatno tržiti. reba pa je tudi posodobiti samo razporejanje sredstev, da bi odslikovalo spremembe v svetu. Je večji vložek v stalni prostor v Arzenalih na Beneškem bienalu ekonomsko smotrna poteza? 80.000 evrov stane najem stalnega prostora v Arzenalih na Beneškem bienalu. Ekonomsko smotrno? Težko ocenimo, ker pri odločitvi ministra nismo sodelovali.

Se zavzemate za to, da bi vlaganje v kulturo in nakup umetniških del prinašal davčne olajšave? Da. Ta del v Sloveniji še ni izkoriščen.

Ali naj kulturo financira država ali naj se to v celoti prepusti trgu? Potreben je uravnotežen pristop, vendar ne na način, da je tržno uspešen kaznovan z odvzemom javnih sredstev, ker ga to potem destimulira, da sploh resno nastopa na trgu. V sistem subvencioniranja kulture bi morali bolj učinkovito integrirati tržni korektiv, predvsem z namenom, da kultura ne izgubi stika z občinstvom, da ne postane sama sebi namen. Katera umetnica ali umetnik je po vašem mnenju v zadnjih letih najbolj zaznamovala ali zaznamoval slovensko umetnost oziroma poskrbela ali poskrbel za prepoznavnost Slovenije v tujini? Na eni strani uspešen Mitja Okorn, na drugi pa izviren Rok Biček.