To pri Bojanu Križaju v slabo voljo spravi kulturnike

V zgodovini države je bil to do zdaj največji polom vladnih zakonov na referendumih sploh. Vladne rešitve za privilegirane pokojninske dodatke kulturnikom je podprlo 32.622 (7,5 odstotka) volivcev, proti jih je bilo 404.214 (92,5 odstotka) volivcev. K polomu so prispevali tudi voditelji vladnih strank, tudi prejšnji premier Robert Golob, ki so volivce pozivali, naj ne glasujejo, češ da o takšnih dilemah ne bi smeli odločati na referendumih.

Najvišji dodatek k pokojnini med slovenskimi športniki je lani dobil parastrelec Franček Gorazd Tiršek: 32.432 evrov. Predlagatelj zakona, ki je izplačila omogočil, košarkar in nekdanji poslanec Peter Vilfan, je na letni ravni dobil 26.163 evrov. Med prejemniki je tudi rokometaš Vlado Bojovič, ki je z jugoslovansko reprezentanco leta 1982 v Dortmundu v Nemčiji osvojil srebrno medaljo, a se je že leto po največjem dosežku športne kariere zapletel v umor tovornjakarja Antona Kušarja, in bil v Kranju pozneje obsojen na leto in dva meseca zapora. Bojović je bil prvi, ki je z odločbo ministrstva za izobraževanje konec decembra 2017 začel dobivati ta dodatek za zasluge. Spisek 40 nekdanjih športnikov, ki so neto mesečno dobili največ, med skupaj 101 prejemniki, je takšen:

Kulturniki niso povsem brez 

Le bolj hipotetično bi lahko kulturniki pokojninske dodatke tudi danes dobili še po zakonu za izjemne zasluge, ki velja iz časov socializma, sprejet je bil še v času Jugoslavije, leta 1974. Zakon omogoča, da se osebam s posebnimi zaslugami na področju znanosti, umetnosti, kulture ali drugih dejavnosti izjemoma prizna višja starostna pokojnina. Te pokojnine so razkošno delile vlade v bolj davni preteklosti, največ vlade Janeza Drnovška, zadnje desetletje pa je bilo teh dodatkov dodeljenih le za vzorec.

A iz preteklosti, tudi še iz časov socializma, rekorderka ga dobiva od leta 1969, te dodatke prejemajo številni. Lani je bilo upravičencev 83. Od tega je bilo 50 pravih, ki so jim vlade dosmrtne dodatke dodelile za zasluge na različnih področjih. Med temi je tudi oče nekdanjega premierja Mira Cerarja z istim imenom, za vrhunske športne dosežke. 33 pa jih je lani dodatek dobilo, ker splošni pokojninski zakon določa, da se takšni dodatki lahko tudi dedujejo. Enako pravilo v splošnem pokojninskem zakonu velja tudi za borčevske in podobne dodatke k pokojninam. 

Po podatkih ZPIZ za leto 2025 so največje dodatke po zakonu iz časov socializma lani dobili Milan Dekleva z 29.182 evri letno, Milan Jesih z 28.969 evri letno, Zorko Simčič z 26.089 evri letno, Svetlana Makarovič z 22.483 evri letno. Makarovičeva dodatek prejema od leta 1999.

Do dodatka k pokojnini po smrti upravičeni otroci in partnerji

Med tistimi, ki so dodatek podedovali, je bil leta 2025 na vrhu Arnož Polič, sin pokojnega igralca Radka Poliča, ki je prejel 32.355 evrov, oziroma okoli 2.696 evrov dodatka k pokojnini mesečno. Po času prejemanja podedovanega dodatka za zasluge k pokojnini je rekorderka Majda Branka Hribar, ki je dodatek za zasluge podedovala že leta 1969, torej ga je lani dobivala že skoraj 57 let. Uradno od države ni mogoče izvedeti, po kom je dodatek za zasluge za državo podedovala, neuradno pa po prvoborcu Janezu Hribarju. 

Novice Kljub težavam s prodajo vile mu ne gre slabo: toliko dodatka k pokojnini prejme Križaj

Novice Vila Bojana Križaja že nekaj let išče novega lastnika: cena zanjo znaša skoraj milijon