Antigona v režiji Čeha v ospredje postavlja generacijo mladih

Režiser je postavitev aktualiziral tako, da je zbor tebanskih starcev spremenil v mladino, Kreon se v predstavi pojavlja zgolj kot glas iz zvočnika, v središče tragedije pa je postavil celotno mlado generacijo in ne posameznika.

Čeh se vsake drame, ki jo dela, loti z zavestjo, da gledalec pozna tekst in tako je bilo tudi z Antigono, ki je sicer predpisana za domače branje v prvem letniku srednje šole. Glede na to, da se v zboru pojavljajo mladi, so ustvarjalci predstave s skupnimi močmi aktualizirali tudi pesmi zbora in jih tako s pomočjo sodobnega jezika kot tudi z bolj dokumentarnimi vsebinami skušali približati gledalcem.

"Zdi se mi, da je predstava to, da mi kot mladi ljudje sedimo skupaj v dnevni sobi in govorimo čez vlado in gledamo na kakšen način se bo dnevnik odvil. Najbolj zanimiva pri vsem tem pa je ravno naša patetika. Da smo na koncu vsi tiho, se zgolj nasmejimo in pošljemo stvari nekam. In na tak način vse skupaj izzveni. Nihče ne stori ničesar," je na današnji novinarski konferenci povedal režiser.

Zanimivo je tudi, da bo v predstavi Kreonova vseprisotna in neomajna oblast predstavljena kot glas iz zvočnika. Pri tem je Čeh izhajal iz neizpodbitnosti medijskih novic, na katere poslušalci oziroma gledalci ne morejo neposredno vplivati. Prav tako pa je bil posneti Kreonov glas izziv za igralce, saj se je živa igra vsakič znova znašla v dialogu s tehnologijo.

V središče tragedije je Čeh postavil generacijo mladih in ne posameznika, kot sta na primer Antigona, ki je šla za nenapisane zakone v prostovoljno smrt, ali pa v zakone slepo zaverovani Kreon. In kakšno sporočilo podaja nova postavitev Antigone v LGL mladim? "Mladi naj se zamislijo nad svojo pasivnostjo," je dejal Čeh.

Dramaturginja predstave Nuša Komplet je dodala, da je to predstava o načelnosti: "Njeno sporočilo je, naj se mladi opredelijo zase, naj gredo v boj za vrednote, v katere verjamejo in ne za neko politično opcijo ali za državo. Sami naj pomislijo, kaj jim to besedilo v resnici pomeni."

V predstavi nastopa pet igralcev v več vlogah, vsi pa so člani zbora. Igralka Ana Hribar, ki igra naslovno junakinjo, se je vprašala, kdo bi lahko bila sodobna Antigona. Prepoznala jo je v vlogi žvižgača Edwarda Snowdena, kot Kreona pa mu je ob bok postavila ameriškega predsednika Baracka Obamo. Jan Bučar, ki poleg člana zbora igra še Hajmona, pa je razmišljal, da v Sloveniji v politiki v smislu načelnosti pogrešamo nekega Kreona. "Vsi slovenski politiki so tragični, ker so tako nenačelni," je razmišljal. Ob njiju v predstavi nastopajo še Alenka Tetičkovič, Asja Kahrimanović in Matevž Müller.

Scena, ki jo je zasnoval Marko Turkuš, spominja na dnevno sobo, opremljeno s kavči v barvah kamenja na grški obali. V resnici pa gre po besedah scenarista za neko nestabilno, plavajočo pokrajino. Glasbo podpisuje Laren Polič Zdravič, ki je v ospredje postavil tradicionalni grški instrument buzuki, kostume pa je oblikovala Branka Pavlič.