620. KAMNITI GOZD

Tisočletja že pred nami na Smuku v kraški jami orjak Mihar je živel, s Krasa rekli so, da je prišel. Velik bil je in močan, gore premikal je vsak dan, sopihajoč v dolino se oziral, brhkim deklicam poziral. Kmetje v dolini so se mu smejali, iz njega grdo norčevali, zato razjezil se je neki dan, privlekel skalo je na plan. Drobil jo je, lomil na kose zmetal v dolino, na kmete bose. Kot bi pasle se ovčice, nastal kamniti gozd je sred vasice. Kamniti gozd vrtački so Miharji, energija iz kamnov tu žari, na orjaka groznega spomin, da sled ne zbriše se za njim. Kamniti gozd veliko volje in moči ti da, pogumno kar obišči ga. Energije za pol koš vtkal lahko v turizem boš. Gozd iz kamna na Vrtači imamo, a turizma delati ne znamo. Čas je, da spomin Miharjev oživimo, spominke iz njega naredimo. Naj tu zgradi se park spomina, uvede primerna še vstopnina, za turiste se bife odpre da napolni nam mošnjičke vse. Vsak kamen bomo pozlatili, in ga v evre spremenili, da se bo Semičan smejal, saj končno bo bogat postal.