Nedelja, 4. 10. 2026, 4.00
1 week, 4 days
Intervju
Marko Lotrič: Želim si, da parlamentarna preiskava ne bi bila le lov na čarovnice, ampak bi dejansko odkrivala korupcijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,43
Marko Lotrič je slovenski podjetnik in politik. Leta 1991 je ustanovil skupino Lotrič Metrology, ki v desetih podjetjih posluje v osmih državah in zaposluje 190 ljudi. V državni svet je bil izvoljen kot predstavnik delodajalcev, decembra 2022 pa je postal predsednik sveta. Januarja 2025 je ustanovil lastno stranko Fokus Marka Lotriča.
"Tudi sam nisem zadovoljen s tem, kako se parlamentarne preiskave izvajajo. Zakaj? V času prejšnje vlade, pred dvema letoma, smo v državnem svetu zahtevali parlamentarno preiskavo v zvezi z Robertom Golobom in podjetjem Gen-I. Do te parlamentarne preiskave ni nikoli prišlo. Želim si, da parlamentarna preiskava ne bi bila le lov na čarovnice, ampak bi dejansko odkrivala korupcijo. Parlamentarna preiskava mora biti namenjena politikom in iskati odgovornost politike, ne pa ljudi, ki se jih to ne tiče," pravi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, organa, ki je odigral pomembno vlogo pri tem, da je ustavno sodišče razveljavilo onemogočanje parlamentarne preiskave. To pomeni udarec za Golobovo Svobodo in Urško Klakočar Zupančič, ki je leta 2024, takrat kot predsednica državnega zbora, novelo zakon vložila v parlamentarni postopek. Lotrič je v intervjuju za Siol.net med drugim spregovoril še o očitkih, "da sedi na dveh stolih" in pokazal dokumentacijo, ki razkriva, kje in kako je njegova stranka Fokus porabljala denar. Komentiral je tudi aktualno politično dogajanje in kot nekdo, ki prihaja iz podjetniških voda, dejanje poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, ki ni plačeval svojih delavcev, označil za "skrajno zavržno".
Ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o interventnem zakonu dopusten in pobudniki so zbrali potrebnih 40.000 glasov. Kakšna usoda čaka zakon?
Zakon najprej čaka referendum. Ljudje bomo odločali o tem, ali želimo živeti bolje in dobiti več v svoje denarnice. Verjamem, da se interventni zakon v 80 odstotkih nanaša na vsakega izmed nas, državljank in državljanov, v 20 odstotkih pa tudi na podjetja. Zagotovo so ukrepi za blaženje draginje eni tistih, ki se nanašajo na vse nas. To je temeljnega pomena, saj vidimo, da je vsak evro, ki ga lahko prihranimo, pomemben. Pomembna je tudi ukinitev plačevanja prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ker ta zdaj ne deluje. Dolgotrajna oskrba se mora še razviti. Predvsem so veliki izzivi na področju kadrov, ker teh primanjkuje. Upam, da se bo s spremembo zakona ta vrzel dopolnila. Prav je, da upokojencem tega prispevka ne bo treba plačevati vsak mesec. Na koncu leta to znese okoli 120 evrov, če sta v družini dva, je to že 240 evrov.
Zakon predvideva, da bi tisti, ki bi na novo odprli s. p., morali plačevati samo 250 evrov dajatev na mesec. To sem omenil zato, ker že zdaj zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prvo leto določa 50-odstotni odpustek. Zato vsi izračuni, ki izhajajo iz fiskalnega sveta, po moji oceni stojijo na precej trhlih temeljih. Če za primer vzamemo mikropodjetja oziroma mikroespeje, bi po njihovih izračunih moralo vsako leto svojo dejavnost na novo registrirati 20.000 obrtnikov in vsi ti obrtniki ne bi smeli preseči 18.000 evrov letnega prometa. Sam menim, da v Sloveniji to ni mogoče, zato verjamem, da je bila tukaj ocena narejena, ne bom rekel brez znanja, ampak bolj poznavanja, ker ta ukrep velja samo dve leti za vsakega posameznika. Zelo pomembno se mi zdi, da sprostimo trg nepremičnin in da se dohodnina obračuna po 15, ne več po 25 odstotkih. Za mlade in tiste, ki bodo sklenili dolgoročne pogodbe, pa bo davčna stopnja le pet odstotkov.
"Ljudje bomo odločali o tem, ali želimo živeti bolje in dobiti več v svoje denarnice. Verjamem, da se interventni zakon v 80 odstotkih nanaša na vsakega izmed nas, državljank in državljanov, v 20 odstotkih pa tudi na podjetja."
Kako odgovarjate na očitke nasprotnikov zakona, da je bil ta sprejet prehitro in brez zadostnega socialnega dialoga, da je to zakon le za bogate?
Pri socialnih pobudah se socialni dialog nikoli ne vključuje. A ker se je predlagateljem to zdelo pomembno, se je zdajšnji minister Janez Cigler Kralj udeležil Ekonomsko-socialnega sveta in želel predstaviti ta zakon, vendar pa so mu sindikati preprečili, da bi sploh lahko prišel do besede. Očitki, da zakon ni bil obravnavan, so torej nesprejemljivi.
S tem, da je to zakon za bogate, se seveda težko strinjam. Verjetno imate tukaj v mislih razvojno kapico. Razmisliti moramo o tem, da bodo ljudje, ki zaslužijo več kot 7.500 evrov oziroma 9.000 evrov, polovico od zasluženega denarja vplačevali v dohodnino, torej v integralni proračun. Res je, da se bo nabralo veliko denarja, ampak vprašanje je, ali bomo mi s tem obdržali podjetja v Sloveniji. Za primer si poglejmo Perutnino Ptuj, saj se je uprava preselila v Zagreb. Kaj je ostalo v Sloveniji? Farme piščancev, ki obremenjujejo okolje, smrad in minimalne plače. Če želimo Slovenijo potegniti naprej, potrebujemo tudi dobre plače. Ne vem, zakaj je to takšna težava. Vse to je zapisano v programih strank. Mlade in starejše strokovnjake moramo obdržati doma in mogoče koga privabiti iz tujine, ker v Sloveniji nimamo zadosti znanja na vseh področjih. Pri nas ni konkurenčnega okolja, s čimer bi lahko tiste, ki bi lahko odšli v tujino, prepričali, da je v Sloveniji vredno živeti. Zaradi tega nihče ne bo imel manj, po mojem mnenju bomo imeli več, ker bodo ti ljudje ostali v Sloveniji in plačevali davke.
"Če želimo Slovenijo potegniti naprej, potrebujemo tudi dobre plače. Ne vem, zakaj je to takšna težava. Vse to je zapisano v programih strank. Mlade in starejše strokovnjake moramo obdržati doma in mogoče koga privabiti iz tujine, ker v Sloveniji nimamo zadosti znanja na vseh področjih."
Lanski podatki o tem, koliko slovenskih oziroma tujih podjetij, ki so bila v Sloveniji, se je preselilo na Hrvaško, so zastrašujoči. Z njimi gredo dobavne verige, v Sloveniji pa, kot sem že rekel, ostajajo minimalne plače, delo trgovcev, trgovk, skladiščenje, vse tisto, kar nam pravzaprav že tako povzroča težave. Zato apeliram na ljudi, da razumejo, zakaj je ta zakon pravzaprav dober za vse, tako za tiste z minimalno plačo kot tiste, ki bodo zaradi ugodnega poslovnega okolja ostali v Sloveniji oziroma se celo preselili sem.
Kako ocenjujete odločitev ustavnega sodišča o preiskovalnih komisijah? Državni svet je v tem primeru odigral pomembno vlogo.
Drži. Državni svet je tukaj imel pomembno vlogo. Ustavno sodišče smo zaprosili, da zakon presodi v nekaterih točkah, in dobili odgovor na eno točko. Ustavno sodišče je na zahtevo državnega sveta odločilo o četrtem odstavku prvega člena zakona, o preostalih odločbah pa še ni izreklo dokončnega mnenja. Upam, da bodo to naredili čim prej. Tudi sam nisem zadovoljen s tem, kako se parlamentarne preiskave izvajajo. Zakaj? V času prejšnje vlade, pred dvema letoma, smo v državnem svetu zahtevali parlamentarno preiskavo v zvezi z Robertom Golobom in podjetjem Gen-I. Do te parlamentarne preiskave ni nikoli prišlo. Želim si, da parlamentarna preiskava ne bi bila le lov na čarovnice, ampak bi dejansko odkrivala korupcijo. Parlamentarna preiskava mora biti namenjena politikom in iskati odgovornost politike, ne pa ljudi, ki se jih to ne tiče.
O tem se bomo izrekli tudi na referendumu.
Tako je.
"Želim si, da parlamentarna preiskava ne bi bila le lov na čarovnice, ampak bi dejansko odkrivala korupcijo. Parlamentarna preiskava mora biti namenjena politikom in iskati odgovornost politike, ne pa ljudi, ki se jih to ne tiče."
Kako bo po vašem mnenju odločitev ustavnega sodišča vplivala na odločitev volivcev na referendumu?
Zdi se mi, da se volivci ne bodo odločali na podlagi stroke, ampak na podlagi tega, kako jim bomo mi to znali razložiti. Jaz bom glasoval štirikrat za, ker menim, da ti predlogi nagovarjajo prave stvari. Če omenim samo zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Trenutno res ne vem, kje smo pri teh parlamentarnih preiskavah. Tudi če je vse urejeno, se potem parlamentarna preiskava ne začne, zato moramo postaviti jasna pravila. V državnem svetu imamo jasna pravila. Zakon določa, da lahko zahtevamo parlamentarno preiskavo o določeni temi in vse dokumente o tem dostavimo v državni zbor. S tem pa se naša naloga konča. To gre potem v roke poslank in poslancev in na postopek državni svet nima več vpliva. Pred tremi leti smo recimo zahtevali parlamentarno preiskavo, pa nismo dobili niti povratne informacije.
Očitali so vam nezdružljivost funkcije predsednika državnega sveta in predsednika stranke Fokus Marka Lotriča. V Levici so vas pozvali k odstopu z mesta predsednika DS. Kaj odgovarjate vsem, ki pravijo, da "sedite na dveh stolih"?
V državni svet sem bil izvoljen kot zastopnik gospodarskih interesov. Svetnice in svetniki smo tukaj zato, da zagovarjamo interese na področjih, s katerih prihajamo. To so socialni, gospodarski, profesionalni in lokalni interesi. V nadaljevanju sem bil izvoljen za predsednika državnega sveta. Praktično v prvem tednu sem preveril vse mogoče združljivosti oziroma nezdružljivosti in odstopil z nezdruljive funkcije. To je bila funkcija direktorja in prokurista v lastnem podjetju. Takrat sem obiskal deset podjetij v osmih državah ter vse svoje pozicije kot direktor prenesel na druge ljudi zato, da se ne bi znašel v konfliktu interesov. Vprašanje združljivosti funkcij, ki ste jih omenili, je potrdila tudi KPK. Odločila je, da sta funkciji združljivi in da ne kršim nobenega zakona. Pridobil sem tudi pravno mnenje, ki potrjuje, da pri tem ni prav nobenega konflikta interesov.
"Praktično v prvem tednu sem preveril vse mogoče združljivosti oziroma nezdružljivosti in odstopil z nezdružljive funkcije. To je bila funkcija direktorja in prokurista v lastnem podjetju. Takrat sem obiskal deset podjetij v osmih državah ter vse svoje pozicije kot direktor prenesel na druge ljudi zato, da se ne bi znašel v konfliktu interesov."
Tudi v preteklosti so že bili predsedniki državnega sveta in obenem predsedniki strank, recimo gospod Kavčič in moj predhodnik gospod Kovšca. Takšna praksa je v preteklosti že obstajala. Če pa v določenih primerih pri odločanju o posameznem zakonu pride do možnosti konflikta interesov, obstaja določen postopek, priložen k poslovniku, ki določa, kako ravnati. Lahko se izločim oziroma vprašam državni svet za mnenje, ali lahko sodelujem v razpravi in glasovanju ali ne. Če državni svet o tem ne more sprejeti odločitve, se obrnem na KPK. Obstaja torej določena procedura. Zelo veliko sem se ukvarjal s tem. Tudi nekdanja generalna sekretarka državnega sveta dr. Monika Kirbiš Rojs je to področje temeljito proučila, da ne delamo napak.
Poslanci Svobode so v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o državnem svetu, ki uvaja nezdružljivost funkcije predsednika državnega sveta s funkcijo predsednika parlamentarne stranke. Ali je to neposreden obračun z vami?
Ne vem, kaj naj rečem, razen tega, da to ni ustavni predlog.
Komisija za nadzor javnih financ je predlagala revizijo poslovanja državnega sveta in stranke Fokus Marka Lotriča. Kakšen je vaš komentar na to?
Računsko sodišče ima prost dostop do vseh podatkov državnega sveta. Naj povem, da imamo v državnem svetu vsako leto neodvisen revizijski pregled, in odkar mu predsedujem, je bilo vedno vse v redu. Zato jih vabim, naj pridejo in vse preverijo.
Marko Lotrič nam je pokazal dokumentacijo in račune, s katerih je razvidno, kam je šel denar.
Kar se tiče očitkov, da se stranka Fokus financira nezakonito, imam tukaj vso dokumentacijo, kje in kako smo porabljali denar. Največ zbranega denarja smo prispevali člani, med njimi tudi že omenjena dr. Monika Kirbiš Rojs in jaz sam. Stranka se je torej financirala s članskim denarjem. Povedati moram, da gre za majhen denar, vse skupaj 12.000 evrov. Če govorimo o najemnini, moram pojasniti, da prostore v Šentvidu uporabljamo brezplačno. Kljub temu je treba ta strošek ustrezno knjižiti kot denarni prispevek. Imam tudi račune iz, recimo temu, zloglasne taverne Rovn, za vse, kar smo tam jedli in pili. V tem času stranka še ni bila ustanovljena, prav tako nismo prejemali nobenih sredstev iz državnega proračuna. Zato se upravičeno sprašujem, ali to pomeni, da lahko danes kdorkoli hodi naokoli in preverja, kaj ljudje delajo, jedo in pijejo ter kdo plačuje njihove račune, kot je to nekoč počela Udba. Nekateri si res veliko upajo.
Račun iz taverne Rovn, kjer ima prostore tudi tamkajšnje Društvo za turizem in šport.
Najvišji račun, o katerem je bilo veliko govora, znaša 6.852 evrov, ki ga je Marko Lotrič plačal na Brdu pri Kranju, kjer smo imeli ustanovni kongres stranke. V rokah imam dobavnico, vključno z najemom prostora, hrano in pijačo. Največja dilema takrat je bila, kdo lahko vse to plača. Kdo je tukaj plačal, ni sence dvoma. S pravniki sem se posvetoval in svetovali so mi, da računa ne sme plačati podjetje ali katerakoli javna institucija, zato ostane samo posameznik oziroma člani združenja.
Marko Lotrič je 8. januarja 2025 na Brdu pri Kranju ustanovil lastno stranko Fokus in bil izvoljen za njenega predsednika. Za najem prostora in pogostitev je odštel 6.852 evrov.
Očitali so nam tudi, da stranka organizira prireditve pri Slovenski Bistrici, vendar iz dokumentov, ki jih imam v roki, je jasno razvidno, da je to organiziral državni svet. Poleg mene so na prireditvi sodelovali še Ivan Žagar, Blaž Cvar in Urška Iger, dr. Monika Kirbiš Rojs pa je prireditev povezovala. Ne vem, od kod informacije, da je to organizirala stranka Fokus.
Državni svet je v okviru 77. tradicionalnega sejma cvetni petek v občini Slovenska Bistrica organiziral okroglo mizo z naslovom Podravje na preizkušnji: gospodarstvo in obrtništvo med izzivi in priložnostmi.
Zanimivo je, da so vsa novinarska vprašanja glede financiranja stranke prišla iz Mladine in s portala Necenzurirano, pa tudi nekaj svetnikov in svetnic mi je zastavilo podobna oziroma ista vprašanja. Sprašujem se, kako lahko tako različne skupine postavljajo ista vprašanja. Človek dobi občutek, da je vse skupaj koordinirano. Sam sem odgovorili na vsa vprašanja, ki se tičejo mene osebno in tudi državnega sveta. Pojasnili smo, kakšno dodano vrednost državnemu svetu prinese družba Moji mediji.
Mi imamo postopke in javna naročila, na katera se lahko podjetja prijavijo, včasih pa jih je k prijavi treba povabiti. Glede na to, da smo veliki zagovorniki pokrajin, smo želeli vključiti tudi regionalne medije. Predvsem se nam zdi pomembno, da nas ljudje slišijo. Tudi sam kot predsednik sveta gostujem pri vseh medijih, enako tudi državne svetnice in svetniki. Všeč mi je, da smo slišni po vsej Sloveniji. Na ta način ljudem sporočamo, kaj delamo, saj imamo včasih slab dostop do glavnih medijev, zato si moramo pomagati na svoj način. Vse to je opisano v teh dokumentih in vesel bom, če se bo kdo odločil in prišel te dokumente pregledat. Lahko povem še to, da na prvi izredni seji dr. Monika Kirbiš Rojs, takrat že v funkciji ministrice, ni dobila besede. Na drugi seji je besedo dobila, vendar le za krajši čas oziroma je imela na voljo določeno minutažo. Sam pa kljub prošnjam in vztrajanju, da bi odgovoril vsaj na tisto, kar so me določene poslanke in poslanci spraševali, nisem dobil besede, saj je predsedujoča vse zavrnila. Po mojem mnenju je bilo to popolnoma nedemokratično.
"Zanimivo je, da so vsa novinarska vprašanja glede financiranja stranke prišla iz Mladine in s portala Necenzurirano, pa tudi nekaj svetnikov in svetnic mi je zastavilo podobna oziroma ista vprašanja. Sprašujem se, kako lahko tako različne skupine postavljajo ista vprašanja. Človek dobi občutek, da je vse skupaj koordinirano."
Predsedujete strateškemu svetu za gospodarstvo, ki je že začel delati. Kaj je namen sveta in kaj konkretno je bilo že narejenega, katere predloge ste že pripravili?
23. julija smo imeli ustanovno sejo in takrat smo se dogovorili o načinu dela. Nagovor je imel tudi predsednik vlade in razložil, kakšen je namen delovanja strateškega sveta. V tem obdobju smo oblikovali šest fokusnih skupin: davki, delovnopravna zakonodaja, energetika in prehranska suverenost, industrija, produktivnost in internacionalizacija, digitalizacija in debirokratizacija ter zagonska, hitro rastoča podjetja.
Fokusne skupine so pripravile predloge, ki so bili na plenarni seji potrjeni in jih bomo poslali predsedniku vlade. Poskušali smo pripraviti tri do štiri konkretne predloge na skupino. Če pogledamo fokusno skupino, ki se ukvarja z zagonskimi, hitro rastočimi in inovativnimi podjetji, smo pripravili načrt, kaj je treba storiti. Naredila se je organizacijska struktura, v kateri so zbrani vsi predlogi, kako naj delamo. Potem smo jih razporedili po oznakah, zato da lahko sledimo posameznim ukrepom. Nato smo opredelili tudi finančni vpliv na proračun, oziroma ali ga posamezen ukrep ima ali ne, in to ocenili. Določili smo še izvedljivost ukrepov, torej ali so lahko, srednje ali težko izvedljivi. Seveda se bomo najprej lotili tistega, kar je izvedljivo, in tistega, kar je najpomembnejše.
Zanimivo pri nas je, da gre tri četrtine tveganega kapitala iz Slovenije v tujino. Tri četrtine. Glavni razlog je slabo poslovno okolje, zaradi česar mladi odhajajo na Madžarsko, v Avstrijo, na Slovaško, Hrvaško. Tam odpirajo podjetja, tvegan kapital iz Slovenije pa jim sledi. Ni prav, da gre potem denar v hrvaški pokojninski sklad, iz tega hrvaškega pokojninskega sklada pa se kupujejo slovenska podjetja. Tukaj imamo začaran krog, ki ga bomo morali prekiniti. Najpomembnejše je, da čim prej posežemo v ekonomsko suverenost države. Ne gre samo za dohodninsko lestvico, pomembna je tudi obdavčitev podjetij in tako naprej. Če ne bomo spremenili strukturnih zadev na področjih prehrane, energetike in celotne ekonomije ter postali suverena država, ne bomo mogli napredovati. Delali bomo tako, kot nam bodo drugi narekovali. Zato hvala našim koordinatorjem, v posamezni skupini jih je osem, ki so opravili odlično delo. Najprej je bilo treba pregledati čim več že obstoječih strategij, ki so jih pripravili pred nami, recimo na različnih področjih. Nekaj je naredila obrtna zbornica, gospodarska zbornica, mogoče kakšna fakulteta, kakšen odbor iz preteklosti ali strateški svet prejšnjih vlad. Vsaka fokusna skupina je vse to zbrala skupaj in zato so nastali tako obsežni pregledi. Zdaj pa je treba vse to dati na sito in izbrati tisto, kar je zares pomembno.
"Če ne bomo spremenili strukturnih zadev na področjih prehrane, energetike in celotne ekonomije ter postali suverena država, ne bomo mogli napredovati. Delali bomo tako, kot nam bodo drugi narekovali."
Moram reči, da me je presenetilo, ko smo ugotovili, da nimamo aktualne strategije na področju kmetijstva. To bo že eden od predlogov, ki jih bomo podali naprej. Na drugi plenarni seji je bil z nami minister Janez Cigler Kralj in ta je predlog potrdil. Z nami je bila tudi dr. Monika Kirbiš Rojs – predstavila je področje kohezije, saj je zelo pomembno, ter povedala, kje smo trenutno pri črpanju evropskih sredstev. Govorili smo o tem, kaj lahko naredimo, da se bo črpanje pospešilo, ker bomo sicer trajno izgubili evropski oziroma svoj denar. To je velika bolečina, kako to narediti in kako to rešiti. Z nami so bili tudi minister Šircelj, minister Matoz in oba državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Zdravko Počivalšek in Matej Kumerdej ter magister Leon Korošec z ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Upam, da nisem koga pozabil. Verjamem, da je bila njihova prisotnost zelo pomembna, saj so lahko slišali tudi obrazložitev zapisanega. To so ljudje, ki se vsak dan ukvarjajo z zelo pomembnimi zadevami, zato se mi zdi zelo pomembno, da si vzamejo čas in pridejo iz vse Slovenije. Tukaj soustvarjamo svojo prihodnost.
Sami prihajate iz podjetništva in ob nastopu funkcije predsednika državnega sveta decembra 2022 ste vodenje podjetja Lotrič Metrology prepustil najmlajši hčerki. Kaj ste ji svetovali ob prevzemu podjetja?
Kako kot podjetnik gledate na primer poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, da ni plačeval svojih delavcev? Bi moral po vašem mnenju odstopiti?
To, kar je naredil poslanec Mijič, je skrajno zavržno. To je praksa, ki bi jo morali preganjati vsi, začenši v svoji okolici. Najprej to začutijo zaposleni, mogoče dobavitelji, kupci in na to moramo biti zelo pozorni. Težava v gradbeništvu obstaja, ampak to ni noben izgovor. Prva stvar, ki jo mora vsak obrtnik, podjetnik ali gospodarstvenik narediti, je pošteno plačati ljudi. Zame tukaj ni nobenih izgovorov.
"Prva stvar, ki jo mora vsak obrtnik, podjetnik ali gospodarstvenik narediti, je pošteno plačati ljudi. Zame tukaj ni nobenih izgovorov."
Kako ocenjujete delo predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića? Je po vašem mnenju sprejemljivo, da kljub očitkom, povezanim z njegovo preteklostjo, štirikrat je bil pravnomočno obsojen, opravlja drugo najpomembnejšo funkcijo v državi?
Državni zbor izmed poslank in poslancev izvoli svojega predsednika, enako kot v državnem svetu. Dokler ga poslanke in poslanci podpirajo, je zame popolnoma legitimen predsednik državnega zbora. Zanimivo se mi zdi, da je ob ponovnem glasovanju prejel celo en glas več kot ob imenovanju. Lahko pa povem, da na osebni ravni in na ravni predsednikov obeh zborov odlično sodelujeva. Na kolegiju državnega zbora smo načrtovali skupne aktivnosti, predvsem mednarodne. Komunikacija tako med zaposlenimi kot v samem vodstvu poteka zelo dobro. Predsednik je ažuren in strokoven, enako strokovne službe. Udeležil se je tudi naše seje in v uvodnem nagovoru pozval k dialogu. To me veseli, ker tega prej ni bilo. Na relaciji državni svet–državni zbor smo naredili korak naprej.
Trenutno slovenski politični prostor pretresajo afera Fotopub in izjave Dušana Smodeja o tem, da poslanec Levice in kandidat za ljubljanskega župana Luka Mesec uživa mamila. Kako bi se moral politik po vašem mnenju odzvati, ko se proti njemu pojavijo tako resne obtožbe?
Najprej je treba človeku dokazati krivdo, po dokazani krivdi pa je stvar vsakega posameznika, v tem primeru gospoda Mesca, kako bo ravnal. V zvezi s to afero je res veliko nejasnosti in počakati bomo morali na končni epilog na sodišču.
"Državni zbor izmed poslank in poslancev izvoli svojega predsednika, enako kot v državnem svetu. Dokler ga poslanke in poslanci podpirajo, je zame popolnoma legitimen predsednik državnega zbora."
Še vedno ostaja odprto vprašanje o tem, kako je prijateljica predsednice republike Viktorija Krivolucka pridobila slovensko državljanstvo. Se vam zdi sprejemljivo, da javnost na to še vedno nima jasnega odgovora?
V tej celotni zgodbi bi pričakoval takojšnje informacije in obrazložitve, ki jih javnost upravičeno pričakuje.
Državni svet 21. septembra zaradi nezadostne prisotnosti svetnikov ni bil sklepčen in zato ni mogel odločati o spremembi termina oktobrske seje. Kaj to pomeni za učinkovitost DS?
Glede prestavitve 43. seje moram povedati, da sem kot predsedujoči skladno s poslovnikom vedno dolžan napovedati, kdaj se bo seja nadaljevala. Zavezani smo namreč k temu, da sejo dokončamo in redno sejo pripeljemo do konca. V preteklosti, ko je bila generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, smo vedno pravočasno in pravilno pristopili k vsem spremembam. Mogoče sem zdaj kakšno odločitev zaupal ljudem, ki na koncu niso opravili svojega dela. Tukaj prevzemam vso odgovornost, svetnikom in svetnicam se bom opravičil, ker je na koncu delovalo, kot da sem poskušal brez razloga prestaviti sejo na naslednji dan. To ni res, je pa res, da se je to zgodilo. Mogoče nisem bil podprt na način, kot bi predsednik državnega sveta moral biti oziroma kot sem bil prej. Zdaj je na meni, da to zadevo popravim. Iz tega sem se naučil, da je vsaka takšna sprememba dela državnega sveta pomembna. Spoštujem svetnice in svetnike, ki so me na ta način opozorili.
"V preteklosti, ko je bila generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, smo vedno pravočasno in pravilno pristopili k vsem spremembam. Mogoče sem zdaj kakšno odločitev zaupal ljudem, ki na koncu niso opravili svojega dela. Tukaj prevzemam vso odgovornost, svetnikom in svetnicam se bom opravičil."
