Zakaj ljudje težko spremenimo prehranske navade, čeprav nam lahko koristijo?

Prehrana je eden najpomembnejših stebrov razvitih družb v svetu, saj moramo jesti, da bi preživeli. Glavna razlika, ki jo zadnjih 50 let ljudje zahodnega sveta doživljamo v svojem odnosu do hrane v primerjavi s svojimi dedki in babicami, je v možnosti izbire. Še pred nekaj desetletji se nihče ni spraševal o tem, kaj bo jedel, temveč samo, ali bo imel dovolj hrane, da preživi družino. Včasih je bila torej hrana osrednje vprašanje preživetja, danes pa je vprašanje o hrani, vprašanje o kakovosti življenja. Večina nas namreč lahko kadarkoli je, karkoli si zaželi, kar pa je za nekatere ljudi postalo pogubno.

Zakaj ljudje težko spremenijo svoje prehranjevalne navade?

Vse več je ljudi s prekomerno težo ter tudi ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 in različnimi vrstami raka. Vse te bolezni se pretežno pojavljajo ravno v dobro oziroma prekomerno prehranjenih družbah, del katere smo tudi Slovenci.

Te težave se različni ljudje lotevajo na različne načine. Veliko jih išče hitre rešitve, diete, ki jim bodo kar v najkrajšem času pomagale, da se znebijo odvečnega maščevja ali da odpravijo simptome bolezni, pri katerih morda s klasičnimi medicinskimi postopki niso dosegli želenega uspeha.

Razumeti moramo, da ljudje v prehrani praviloma ne delamo radi sprememb, predvsem zato, ker smo evolucijsko nagnjeni k temu, da radi pripadamo skupini ljudi, s katero se največ družimo, da nas skupina ne bi izločila. Zato se prehranskih navad po navadi držimo toliko časa, dokler nam morebitne napačne prehranske odločitve ne povzročijo več težav in bolečin, kakor bi nam jih prinesla sprememba.

Naj pojasnim: človek bo morda deset let jedel hrano, ki mu v črevesju povzroča razjede, zaprtost in kislino, vendar tega ne bo spremenil, dokler bodo tablete za zniževanje kisline učinkovale. Na spremembo bo morda pripravljen šele, ko bo kljub zdravilom pristal v bolnišnici zaradi Crohnove bolezni ali podobno hude črevesne tegobe. Ljudje imamo namreč različen prag tolerance in smo po navadi šele takrat, ko nas nekaj resnično razjezi, pripravljeni na spremembo. Za nekoga je to lahko le občasna zaprtost in utrujenost ali pet kilogramov preveč, za drugega pa hospitalizacija ali infarkt. Ljudje tako spremembe pri prehrani po navadi izvajajo z nekim precej močnim razlogom, in takrat, ko na tej poti odkrijejo pozitivne učinke novega načina prehrane, drugim ljudem s podobnimi težavami z navdušenjem o tem tudi razlagajo.

Koristi rastlinske prehrane, ki jih veliko ljudi ne pozna

Rastlinska hrana, če pretežno uživamo polnovredno rastlinsko hrano z majhno vsebnostjo maščob, ima mnogo koristi za številna neprijetna stanja, s katerimi se danes spopada veliko ljudi.

1. Debelost

Rastlinska prehrana razen oreščkov in semen praviloma vsebuje nizke koncentracije maščob, veliko vode ter vlaknin. Zaradi tega dobro napolni naš želodec in nam da občutek sitosti, ne da bi s tem presegli dnevne potrebe po energiji. Posledično ljudje na tovrstni prehrani z lahkoto izgubijo odvečno telesno težo, saj nimajo občutka, da se čemu odrekajo in v svoje telo ne vnašajo viška energije iz vira maščob, ki bi se pretvarjal v maščobne zaloge.

2. Zaprtost

Rastlinska prehrana vsebuje veliko hranil, ki jih naše telo ne more izkoristiti za energijo – in to je dobro. Neprebavljivi deli rastlin (vlaknine) so namreč glavni tvorci volumna blata. Če boste pojedli veliko hrane, ki bo temeljila na škrobu, sadju in zelenjavi, lahko po prilagoditvenem obdobju, ki traja od enega tedna do nekaj mesecev, pričakujete redno in neboleče odvajanje blata 2- do 3-krat na dan.

3. Kronične degenerativne bolezni 

Številni raziskovalci in zdravniki so v zadnjih 50 letih odkrili, da primerno načrtovana celostna rastlinska prehrana lahko prepreči in ustavi oziroma obrne potek srčno-žilne bolezni (dr. Caldwell Esselstyn), raka (znanstvenik T. Colin Campbell), diabetes (dr. Neal Barnard).

Obstaja tudi mnogo drugih stanj, ki se izboljšajo, ko uživate celostno rastlinsko prehrano. Veliko žensk govori o nebolečih menstruacijah, sprememba je celo vidna že kmalu po prehodu na celostno rastlinsko prehrano, boljšem spanju, energiji, lepših laseh in nohtih.

Rastlinska hrana je seveda koristna tudi za šport. Zelo veliko število vrhunskih in rekreativnih športnikov ima povsem rastlinske ali skoraj povsem rastlinske jedilnike, saj se po njih počutijo lažje in bolj energične.

Danes se je lahko prehranjevati rastlinsko

Ko sem sama začela raziskovati svet rastlinske prehrane, ker sem se borila s kroničnim zaprtjem, prehladi in alergijami, je bilo slovenske literature in uporabnih receptov ter izdelkov zelo malo. Danes se stanje izboljšuje, saj vedno več ljudi ustvarja odlične in zdrave rastlinske recepte ter predstavlja koristi rastlinske prehrane. Vse več podjetij ponuja alternative za kravje mleko, namaze za kruh, nadomestke mesa, sirov. To je seveda spodbudno, vendar naj bo osnova vaših obrokov zgrajena iz polnovredne rastlinske hrane, izdelki pa naj bodo občasni priboljški in popestritev.

Avtorica: Špela Vehar, prehranska svetovalka za celostno rastlinsko prehrano

Naročnik oglasne vsebine je ZVIJEZDA D.O.O.