Za vsak kos mesa se ve, od kod prihaja

Če kje, potem je pri hrani pomembno vedeti, od kod je. Pri zelenjavi takoj pomislimo na vrt bližnjega soseda, pri mesu na govedo, ki se na zelenih pašnikih prosto giblje in prežvekuje svežo travo. Vendar je v praksi tako, da četudi kupimo "domače" meso, to povečini ni ravno od sosedove krave. Dejansko nekomu na tržnici verjamemo na besedo, da pri gojenju zelenjave na njivi ne uporablja teh ali onih škropiv in da pri vzreji živalim daje le najboljšo krmo. Tudi za zgodbe o preprodaji mesa, zelenjave in sadja dvomljive kakovosti smo že slišali.

Prav zaradi zagotavljanja najboljše svežine, kakovosti in sledljivosti veljajo pri mesu na evropskem in tako tudi na slovenskem trgu stroga pravila, po katerih se morajo ravnati večji rejci in pridelovalci. Uporaba denimo hormonov za rast goveda je v Evropski uniji že zdavnaj prepovedana, prav tako je že leta določeno, koliko prostora morajo imeti piščanci, da se lahko normalno razvijajo in gibljejo. Zdravje vseh živali je tudi pod rednim nadzorom veterinarskih in drugih služb, kar zagotavlja, da na trgovske police pride le zdravo meso. Zelo pomembna je tudi sledljivost, in sicer je za vsak pakirani kos mesa, ki ga vzamemo v trgovini v roko, poleg države porekla dejansko možno poizvedeti tudi ime rejca. To je zelo pomembno za trgovce, da lahko izdelke, če bi se izkazalo, da je z njimi kaj narobe, takoj umaknejo iz prodaje in da nam ponudijo res varno hrano.

Ena od prednosti pakiranega mesa je tudi, da z dodatkom ogljikovega dioksida ostane to dalj časa sveže, kar je pri današnjem tempu življenja, ko težko za vsak dan natančno vemo, kaj bomo kuhali, precej dobrodošlo. Meso se prav tako pakira v kontroliranem okolju, s čimer je zaščiteno pred zunanjimi vplivi, kot so recimo bakterije, bolje pa se ohranjata tudi njegova kakovost in okus.