Zvezdnico med klobasami, ki so jo v času Avstro-Ogrske jedli tudi cesarji, pot pa jo je zanesla celo v vesolje, bomo letos že tretjič častili na Festivalu kranjske klobase.
Takšna, kot jo poznamo danes, se je razvila v 19. stoletju, v času avstro-ogrske monarhije. O tem, kje naj bi bil njen rojstni kraj, sicer kroži veliko zgodb. Kot v knjigi Okusiti Slovenijo navaja dr. Janez Bogataj, si jo med drugim lastijo v Trzinu pri Domžalah. Tam naj bi bilo v 19. stoletju veliko mesarjev, ki so s kranjskimi klobasami zalagali tržišče vse do Celovca in Dunaja. Kranjčani trdijo, da je dobila ime po njihovem mestu. Vendarle pa je najverjetnejša razlaga ta, da je kranjska klobasa preprosto klobasa s Kranjskega. Izdelavo, pripravo in postrežbo kranjske klobase je že leta 1912 natančno opisala Felicita Kalinšek v šesti izdaji Slovenske kuharice:
Seveda so se proizvajalci skozi leta domislili marsikatere spremembe, prilagajali so sestavine in pripravo in tako ustvarili bolj ali manj dobre približke izvirne "kranjske". Zato so vse glasnejši postajali pobudniki zaščite kranjske klobase, s katero bi določili njeno sestavo, način izdelave in kriterije kakovosti, s tem pa poskrbeli, da se ena najbolj značilnih slovenskih jedi ohrani v izvirni obliki.
Za izdelavo "prave kranjske" je potreben certifikat
Leta 2005 so proizvajalci kranjske klobase ustanovili Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa, da bi poskrbeli za ohranjanje kakovosti in tradicije pri izdelavi kranjskih klobas. V GIZ Kranjska klobasa je trenutno 11 certificiranih proizvajalcev, ki izpolnjujejo zahteve za zaščito kranjske klobase kot izdelka z zaščiteno geografsko označbo. To pa pomeni jasno opredeljene lastnosti in kakovosti, ki jih mora imeti kranjska klobasa.
Da bi proizvajalce spodbudili k čim bolj kakovostni in pristni izdelavi klobas, že od leta 2004 poteka strokovno ocenjevanje kranjskih klobas. Sedemnajstega avgusta bo že osmo, tudi tokrat v sodelovanju s Hišo kulinarike Jezeršek, ki pri ocenjevanjih sodeluje že od samega začetka. Letošnje ocenjevanje bo že tretjič potekalo v sklopu Festivala kranjske klobase, ki je nastal kot posledica vse večjega zanimanja za ocenjevanje. "Zgodba je z vsemi spremljevalnimi dogodki prerasla okvire ocenjevanja," je pojasnil Jure Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek.
Ocenjujejo strokovnjaki in obiskovalci
Prvo leto festivala so podelili ločeni nagradi za zmagovalca po izboru obiskovalcev in zmagovalca po izboru strokovne žirije. Lani pa so ljubiteljske in strokovne ocene združili, in sicer 60 odstotkov končne ocene predstavlja strokovna ocena, 40 odstotkov pa ocena obiskovalcev. Obiskovalci dajo glas klobasi, ki jim je bila preprosto najbolj všeč. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo certificirani ocenjevalci pod vodstvom Marlene Skvarča, profesorice z biotehniške fakultete, pa ocenjuje po točno določenih parametrih, kot so videz, okus, vonj in prerez.
Za naslov najboljše se bo potegovalo enajst kranjskih klobas
Na ocenjevanju sodelujejo certificirani proizvajalci kranjskih klobas. Lani je bila za najboljšo izbrana kranjska klobasa Mesarije Arvaj, ki je bila že leto prej najboljša po oceni strokovne žirije, obiskovalci pa so za najboljšo takrat izglasovali klobaso iz mariborskih Košakov. Letos se bo za naslov najboljše potegovalo 11 proizvajalcev, največ do zdaj. To so Mesarija Arvaj, Celjske mesnine, Mesarstvo Čadež, Mesarstvo Kodila, Košaki – tovarna mesnih izdelkov, Kras mesnopredelovalna industrija, Mesnine dežele Kranjske, Mesarija Mlinarič, Panvita in Mesarstvo Podobnik, kakšne so njihove kranjske klobase, pa lahko preverite in ocenite tudi sami – tretji Festival kranjske klobase bo v Sori pri Medvodah potekal od 17. do 20. avgusta.
3
