Od furmanske gostilne do indijske restavracije: iz Figovca zdaj diši kari

Gostilna Figovec na križišču Slovenske in Gosposvetske ceste v Ljubljani velja za gostinsko institucijo prestolnice. Gostilna, katere začetki segajo v daljno leto 1776, je bil obvezna postojanka tako za podeželsko ljudstvo na obisku v mestu kot za okorele meščane, ki so se tam krepčali, lokacija ob prometnih vpadnicah pa je bila vroča točka tudi za furmane, ki so tam odpočili svoje konje. V več kot dvestoletni zgodovini gostilne se je tam napisalo veliko zanimivih zgodb, med drugim se je tam rodil Andrej Smole, prijatelj Franceta Prešerna, rednega gosta gostilne, ki ji je gospodarila Smoletova mama.

Zgradbe ob nekdanji Tyrševi, danes Slovenski cesti, v kateri je domovala izvirna gostilna, sicer ni več. Leta 1951 so dotrajano stavbo porušili, Figovec pa se je preselil v hišo ob Gosposvetski cesti, kjer domuje še zdaj. Oziroma je domoval do pred kratkim – zdaj je gostilna v rokah novih najemnikov, ki so koncept drastično spremenili.

Figovec je namreč postal indijska restavracija in je dobil temu primeren dodatek k imenu: zdaj ga kličejo Curry Life Figovec. Nov list je obrnila ekipa, ki stoji tudi za ljubljanskim festivalom karija, ta je letos doživel že tretjo ponovitev. "Ideja o restavraciji se je rodila ravno zaradi izjemnega odziva ljudi na festival karija," nam je povedal Aleš Glavan, ki je v partnerstvu z britansko revijo Curry Life v gostilno pripeljal kuharje pod poveljstvom mojstra Partha Mittre.

Figovčeve klasike ostajajo na jedilniku

Gostom bodo nudili specialitete indijske podceline, a se ob tem ne nameravajo izneveriti tradiciji Figovca, zatrjuje Glavan. V ponudbi bodo obdržali klasike, kot je žrebičkov golaž, še vedno bo mogoče dobiti tudi ocvrt zrezek, za kar bo skrbel slovenski kuhar. Vseeno pa je novica, da bo iz znamenite ljubljanske gostilne zavel vonj po kariju, vzbudila nemalo negodovanja in kritik, češ da za kari ni prostora v dvestoletni ljubljanski gostilni, kjer je za specialiteto veljalo konjsko meso, in da bi bilo treba tovrstne lokacije nujno obdržati nedotaknjene.

Res je, da se lahko večina prestolnic v soseščini pohvali z lokali, ki imajo dolgo tradicijo, pestro zgodovino in že kar kultno ponudbo – naj omenimo le dunajsko Plachutto, ki se je s svojim "tafelspitzem" razširila na že štiri lokacije, in Gundel v Budimpešti, kjer so še posebej ponosni na palačinke, ki nosijo njihovo ime.

Le še senca nekdanje ljubljanske institucije

Samo tradicija pa še ni dovolj za preživetje, vsaj v primeru Figovca ne. "Zadnjih pet let je Figovec životaril, ljudje so mislili, da sploh ne obstaja več. Ko smo ga prevzeli, je bilo treba vanj vložiti ogromno, omet je odpadal, kuhinja je potrebovala popolno prenovo," pripoveduje Glavan.

Da se bodo pojavile polemike glede mednarodne kuhinje v domači gostilni, je pričakoval, a v prihodnost gleda optimistično: "V ta projekt verjamemo, izdelan imamo trden načrt, ki obsega vse od kuharske šole do obiskov britanskih mojstrov, ki so si s karijem prislužili celo Michelinove zvezdice."

S tem je Glavan tudi zavrnil predsodke o kariju kot o manjvredni hrani, ki se ne more kosati z vrhunsko ali pa, če hočete, tradicionalno slovensko kulinariko. "Dober kari je mojstrovina, pripravi je treba posvetiti dva dni, da je takšen, kot mora biti. V tujini to vedno, v Veliki Britaniji so mojstri karija izjemno cenjeni, le pri nas se nad tem vsi zgražajo."