Najmodernejši ljudje januarja postanejo vegani

Začelo se je pred dvema letoma, ko se je 3.000 ljudi odločilo, da bo januar za njih veganuar, mesec veganske prehrane. Lani se je akciji, ki izhaja iz Velike Britanije, pridružilo 13 tisoč ljudi. Letos pričakujejo že 50 tisoč januarskih veganov. Konec koncev je biti vegan modno, ker so vegani Brad Pitt, Gwyneth Paltrow, Bill Clinton in Vivienne Westwood.

Za živali, planet in lastno zdravje Organizatorji akcije ocenjujejo, da vsaj polovica udeležencev veganuarja ostane predana prehrani brez živalskih proizvodov, ker "je to najboljši način, da se zmanjša trpljenje živali, ohrani planet in izboljša osebno zdravje". To so navedli na spletni strani veganuary.com kot razloge, zakaj so akcijo sploh začeli in zakaj bi morali popularizirati globalno veganstvo.

Stran ponuja paket za začetnike, v katerem so izbrani veganski recepti, napotki, kako se prehranjevati v restavracijah, ter razlage desetih najbolj razširjenih mitov o veganih in veganstvu, recimo to, da s tem, ko ne pijejo mleka, škodijo kravam, ker jih je vendar treba molsti. Aha, in udeleženci veganuarja morajo seveda nositi pisano zapestnico.

Kaj bolj škodi okolju, slanina ali solata? Istočasno se je pojavila tudi vest o tem, da so raziskovalci ameriške univerze Carnegie Mellon ugotovili, da je gojenje solate za okolje trikrat bolj škodljivo kot pridelava slanine. Med procesom pridelave naj bi v zrak spustili trikrat več toplogrednih plinov kot pri živinoreji. Raziskava ne zanika tega, da živinoreja onesnažuje okolje, a dodaja, da tudi intenzivna pridelava zelenjave ni tako nedolžna, kot se zdi.

Dolme z ohrovtom namesto listov trte A to so ideološki razlogi za veganstvo in proti njemu. Recimo, da je januar odličen mesec za brezmesno dieto, ker smo se med prazniki zasitili mesa. Za odlično zimsko vegansko hrano pa ni treba izumljati receptov s tofujem. Med prvimi recepti sem se pretekli konec tedna spomnila na dolme, slastne orientalske zalogajčke v vinskih listih. A ker je trta gola, so postali supertrendovski zvitki v listnem ohrovtu. Kot nalašč za kosilo ob pečenem krompirju ali za v škatlo za kosilo kot ponedeljkova veganska pisarniška malica.

Dolme z listnim ohrovtom

deset večjih listov listnega ohrovta štiri čebule dve skodelici riža šopek peteršilja olje pol skodelice nasekljanih mandljev (ali pinjol) sok limone na kolobarje narezana polovica limone ščep popra sol

Liste ohrovta operite in odrežite najtrdnejše dele peclja. Zavrite vodo in liste le nekaj minut blanširajte, da se zmehčajo. Sperite jih s hladno vodo in razgrnite.

Nasekljano čebulo prepražite na oljčnem olju, dodajte riž in ga pražite, dokler ne postekleni. Posolite in začinite s poprom, vmešajte nasekljan peteršilj in mandlje. Nadev ohladite. Na vsak list ohrovta položite žlico nadeva in liste zavijte kot sarmo. Polagajte jih v lonec tesno skupaj. Dolme prelijte s sokom limone in dvema skodelicama vode, tako da so prekrite s tekočino. Na zavitke položite nekaj kosov na kolobarje narezane limone in vse obtežite s krožnikom, da se dolme med kuhanjem ne razdrejo. Na zmernem ognju kuhajte približno pol ure oziroma toliko časa, da se jed malo pokuha.

Zavitke lahko postrežete tople kot prilogo pečenemu krompirju ali hladne kot predjed oz. malico.