Torek, 25. 11. 2025, 17.54
2 uri, 28 minut
V pražarni ob Blatnem jezeru, kjer nastaja kava tudi za slovenske voznike
Kako nastane kava, ki jo pije pol Evrope
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Od surove do pražene kave praviloma mine največ 16 minut.
Ob avtocesti, ki povezuje Blatno jezero in madžarsko prestolnico, morda niti ne bomo zlahka opazili pražarne kave, od koder približno 1.300 prodajnih mest v desetih državah Srednje in Vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji, dobiva surovino za ta zelo priljubljen topli napitek. Tam med drugim pojasnijo, da je izbira primernih praženih zrn zelo resna naloga, ki mora upoštevati številna merila, lokalne preference ter spreminjajoče se navade kavopivk in kavopivcev.
Tudi v Sloveniji je kava neločljiv del vsakdana številnih ljudi, a pri tem vsekakor nismo edinstveni. Kava je za številne prva stvar, ki jih vsako jutro prebudi, spremljevalka poslovnih sestankov in sproščenih združenj ter številnih drugih vsakdanjih priložnosti in dogodkov.
Skrbno nadzorovan postopek praženja kave. Strokovnjaki kave vedo, da se tudi z majhnimi spremembami pri temperaturi in času praženja lahko dosežejo dokaj različni rezultati.
Italija kot dežela kave? Slovenija jo prehiteva!
Po podatkih slovenskega statističnega urada vsak prebivalec Slovenije doma porabi povprečno tri kilograme kave letno, a domače okolje zagotovo ni edino, kjer se ljudje prepuščajo uživanju ob skodelici kave. Tako nekateri viri povprečnemu prebivalcu Slovenije letno pripisujejo kar 10,6 kilograma porabljene kave z vsakoletno zmerno, a nesporno rastjo, kar nas na seznamu 161 držav, ki upošteva te meritve, uvršča na 24. mesto. Celo Italija, ki je za mnoge prva misel ob omembi kavi, je na tej lestvici šele na 52. mestu, saj pri zahodnih sosedih povprečna poraba kave dosega približno polovico slovenske porabe.
V regiji nas po podatkih istega vira (a tudi po splošnem prepričanju) prehitevata Bosna in Hercegovina na devetem mestu (14,7 kilograma) ter Srbija na desetem mestu (13,5 kilograma), morda pa bo presenetilo, da je na prvem mestu Luksemburg z več kot dvakratno povprečno porabo.
Surova in še nepražena kava vrste Arabica iz Ugande si je priborila svoje mesto in vlogo v kavni mešanici, ki jo v okrepčevalnicah in restavracijah Fresh Corner v več evropskih državah, tudi Sloveniji, strežejo zadnja tri leta.
Arabica za aromo, robusta za intenzivnost
Ljubitelji kave vedo, da kava ni ena sama ter da majhne razlike v okusu in aromi lahko pomenijo veliko razliko v doživetju. Delo mojstrov kave je zato še toliko bolj pomembno – zavedajo se, da z majhnimi razlikami pri praženju in že z majhnimi spremembami v sestavi kave ali kavne mešanice lahko ustvarijo nove okuse.
Dve najpogostejši vrsti kave sta arabica in robusta. Arabica je bolj aromatična in prinaša kompleksne tone, ki spominjajo na sadje, cvetje in čokolado, robusta pa je, kot nakazuje že njeno ime, močnejša, intenzivnejša, bolj grenka, morda celo nekoliko oreškasta. Kavna zrna se ravno tako nekoliko razlikujejo glede na svoje geografsko poreklo.
Skrivnost vsakega kavnega mojstra je predvsem razmerje, v katerem uporablja različne vrsti kav iz različnih delov sveta za pripravo svojih mešanic – že majhna razlika v sestavi lahko pomeni veliko razliko v okusu in doživetju kave.
Senzorična mojstrica je prisluhnila uporabnikom
V pražarni kave Roastar, ki je del Skupine MOL, so pred tremi leti ustvarili novo mešanico, ki je zdaj na voljo v več kot 1.300 restavracijah Fresh Corner v desetih državah, kje je madžarska naftna družba MOL prisotna s svojo gostinsko ponudbo.
Najdemo jih predvsem na bencinskih servisih MOL in nekaterih bencinskih servisih INA v desetih državah srednje in vzhodne Evrope, v nekaterih državah pa delujejo tudi kot samostojni gostinski objekti. V Sloveniji je ponudba Fresh Corner vzpostavljena na približno 80 bencinskih servisih MOL in INA.
Mešanica pražene kave se odpravlja na svojo pot do skodelice v eni od držav srednje in vzhodne Evrope.
Če smo natančni, je mešanico ustvarila vodja oddelka za kavo v pražarni Roastar Anita Nagy-Bertók, ki je tudi certificirana senzorična ocenjevalka za svetovne dogodke o kavi in inštruktorica, ki o kavi poučuje prav v sami pražarni. Več kot dvajset let svojega znanja in izkušenj s kavo je nabirala v več evropskih državah, zdaj pa tudi sama poučuje in ustvarja nove kavne mešanice. Pojasnila nam je, da jo je pri ustvarjanju zdajšnje mešanice vodil predvsem odziv uporabnikov, ki se od države do države nekoliko razlikuje, a ima tudi nekaj skupnih točk.
Čeprav bo marsikateri zapriseženi ljubitelj kave vztrajal, da dodajanje mleka v kavo to razvrednoti, ostaja kava z mlekom po raziskavah Skupine MOL nesporna zmagovalka z 38 odstotki vseh prodanih skodelic kave v slovenskih restavracijah Fresh Corner.
Anita Nagy-Bertók je strokovna in vsebinska voditeljica pražarne, kjer letno pražijo 700 ton kave. Izkušena strokovnjakinja in ocenjevalka na mednarodnih tekmovanjih kave je tudi ustvarjalka mešanice štirih vrst kavnih zrn (treh arabic iz različnih delov sveta in ene robuste iz Brazilije), ki jo strežejo v okrepčevalnicah v lasti Skupine MOL.
Tri celine, ena skrbno varovana skrivnost
Strokovnjakinja za kavo nam je med obiskom pražarne še zaupala, da je trenutna mešanica sestavljena iz treh vrst, in sicer iz Ugande, Vietnama in Brazilije, pri čemer je arabice približno štirikrat več. In med drugim, malo za šalo, še bolj pa zares, spomnila: "Nikar ne poskusite ugrizniti v zrno surove kave – ne le, da ni prijetnega okusa, še zob si lahko poškodujete!"
Seveda nismo izvedeli vseh podrobnosti, kako nastane "njena" mešanica, ker vsak kavni strokovnjak svojo recepturo varuje skrbno in skoraj ljubosumno. Smo se pa lahko prepričali, da odvisno od pričakovanih rezultatov praženje na od 180 do 220 stopinjah Celzija temperature traja od deset do 16 minut. Letno v pražarni Roastar spražijo 700 ton kave.
Težko si zamislimo kavo, ne da ob tem pomislimo na brazilsko kavo.
Vsaki dve sekundi zadiši nova skodelica
Anita Nagy-Bertók nas je spomnila, da poleg svoje značilne mešanice ponujajo tudi premijsko stoodstotno arabico, ki ima okus po praženih mandljih, marcipanu in karameli. "Posebnost te kave ni le v skrbno izbranih jagodah arabice, temveč tudi v predelavi po suhi metodi," je razložila.
V restavracijah Fresh Corner v vseh desetih državah, kjer so prisotni, so lani pripravili 65 milijonov skodelic kave oziroma vsaki dve sekundi eno. Tekoči podatki namigujejo, da bi bila lahko letošnja številka še dva odstotka višja. Med slovenskimi restavracijami Fresh Corner je zmagovalka v prodaji kave tista na Lukovici.
V sredini: izvršni direktor segmenta potrošniških storitev v Skupini MOL in nekdanji predsednik uprave hrvaške INA Péter Ratatics
Bi ugibali, na kateri slovenski črpalki najraje naročijo hot dog?
Izvršni direktor segmenta potrošniških storitev v Skupini MOL in nekdanji predsednik uprave hrvaške INA Péter Ratatics je ob predstavitvi prenovljenega koncepta Fresh Corner 2.0 v Budimpešti poudaril, da povpraševanje po njihovem drugem najbolj prepoznavnem izdelku – hot dogu – še naprej stabilno raste, v povprečju za okoli pet odstotkov letno.
Po podatkih podjetja so v letu 2024 v vseh desetih državah, kjer poslujejo tudi z gostinsko ponudbo, prodali 43 milijonov hot dogov. Med slovenskimi lokacijami je bila po prodaji najbolj obiskana restavracija Fresh Corner v Dramljah.
