Sreda, 23. 11. 2011, 9.37
3 leta, 5 mesecev
Gostišče Smogavc: obilje pohorskih dobrot
Pri Smogavcu se zavedajo lokalnega izročila, še bolj pa tega, da prazna vreča ne stoji pokonci.
Ko se iz Zreč odpravite proti pohorskim hribom, se kakšnih deset kilometrov pred Roglo pojavi, kot pravijo, ena najlepših slovenskih vasi Gorenje, katere center sestavlja velika gostilna s hotelom. Smogavc je že več kot dvajset let ena najboljših hranilnic v teh krajih in tudi gratis nastop narodno-zabavnega ansambla, ki ga je pregnal začetek delovnega tedna, je dokaz, da se za goste v teh hribih resno potrudijo. Staro gostilno so že pred časom prenovili in jih dodali nekakšen zimski vrt, v okolici pa so se lotili tudi vrtov in livade, ki jih gostje (predvsem tisti najmlajši) izkoriščajo tudi za igro in oddih od težke pohorske hrane.
Že osnovni meni, ki je bil tistega dne na prvi strani jedilnega lista, pove vse in še več: domača klobasa v zaseki z jurčki, jagenjčkovi medaljoni s pehtranovimi štruklji in zeliščno omako, za sladico pa ajdovi štruklji z orehi in vaniljevo omako. Obrok, ki sesuje najbolj čvrste zelenjave in ribic vajene razvajence. Poleg velikih porcij, ki zvesto sledijo opisom jedi, pa pri Smogavcu ljubijo divjačino, ki jo, mimogrede, znajo dobro pripraviti. Pa naj gre za narezke - veprova salama, jelenov pršut ali divjačinska pašteta s kislimi gobicami – ali za pečeno meso divje svinje, jelena, srne ali muflona, ki jih opremijo s smetano ali z gobicami, z brinjem, pa jasno tudi z brusnicami.
Vinsko ponudba zaznamuje kar nekaj odprtih, bolj ali manj okoliških vin, mi smo se recimo odločili za povprečno modro frankinjo, ki jo pridelujejo na kmetiji Golčar. V hladilnikih imajo še nekaj pomembnejših mojstrov, Blaževi, Movia, pa zajeten kos štajerskih avtorjev, pa tudi v dolini ležeči Zlati Grič. Pri tako konkretni hrani, kot je divjačina, bi kljub vsemu morali odigrati kaj težjega, ampak ponudili niso, po hladilniku, sploh tujem, pa človek noče brskati. Kakorkoli, kozarček belega Konjičana ni presegel pričakovanj, frankinja pa je nekako pokrila izjemen jelenov pršut, solidno divjačinsko pašteto in veprovo salamo. Vzeli smo še slastno govejo juho, ki jo strežejo v velikem jušniku in ji dodajo res zajetno zalogo palačink.
V velikem finalu, ki še ni bil povsem veliki finale, smo se odločili za srno in divjega prašička. Izjemno meso, okusi, ki prepričajo še tako zoprnega ocenjevalca. Morda bi lahko vseeno zmanjšali porcijo treh (majhnih) štrukljev na osebo, ki pomagajo mesu. Ajdov, skutni in pehtranov štrukelj pa so že napovedovali naslednji finale, v katerem smo se že iz principa izognili njihovim sladkim bratom in zahtevali pohorsko omleto (kaj pa drugega). V teh krajih jo postrežejo z brusnicami in z obilo smetane, testo je mehko in jajčno rumeno. Škoda, da zraven ni moč dobiti kakega kozarca (ne steklenice) sladkega vina, ki bi lahko tekmovalo z dobroto, napitku, ki so ga ponudili, pa še marsikaj manjka.
Samo na hitro naj omenimo, da je z obširnega jedilnega lista mogoče naročiti še marsikaj, kar smo v preteklosti že poskusili: ajdovo kašo z jurčki, razne ribe, tudi morske, biftke - najbolj odtrgano ime ima sveta Kunigunda (po bližnji cerkvi) in je obložen s popečeno slanino in prepeličjimi jajci. Pa še nekaj sladic, ki smo jih zavestno zapostavili: solnograški žličniki, panakota, cimetov mousse s čokolado, sadne kupe, banana split, kuhana hruška v modri frankinji… Skratka, ponudba pri Smogavcu je široka, jedi pa dobro pripravljene in obilne. Za kakšnih 25 ali 30 evrov že izbirate med njihovimi najpomembnejšimi ponudbami, če želite bolj klasično hrano, manj divjačine in Mediterana, pa so zneski na osebo med 15 in 20 evrov.
Povzetek
Sicer klasična slovenska domača gostilna, ki zna predvsem z divjačino v vseh oblikah. Če ste manj izbirčni, pa jim je še bolj prav, saj s svojimi enormnimi porcijami govejih juh in klasičnega mesa prepričajo veliko bolj kot njihova konkurenca v okolici in po širini domovini.
Vinske karte nimajo, ponudba vin na kozarec pa ne doseže jedilnega lista, še posebej ne divjačine ali pohorske omlete.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.