Sreda, 16. 7. 2014, 10.40
6 let, 6 mesecev
Gostilna pri Trubarjevi mami: protestantska kuhinja za začetnike (zaprto)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Ne samo pri nas, nasploh v svetu se v zadnjem času pojavlja vse več idej, kako zapakirati ponudbo hrane, da bo gostom bolj zanimiva.
V največji in najpomembnejši gostinski verigi pri nas so se odločili jedcu približati luteransko kuhinjo. Ideja ni povsem nova, če vemo, da je slavni Heston Blumenthal v Londonu odprl gostilno Dinner by Heston Blumenthal, v kateri kuha stare angleške jedi in jih, vsako posebej, opremi tudi z letnico nastanka recepta. Jed z imenom Riž in meso z žafranom, telečjim repom in rdečim vinom je tako iz leta 1390. Cene so visoke, publika je navdušena, kritika pa ne povsem.
Gostilna pri Trubarjevi mami Trubarjeva 52, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 232 0990 Elektronska pošta: kavalino@kaval-group.si
Če se vrnemo k Trubarjevimi mami: v uvodu so v meni zapisali, pravzaprav je zapisal dr. Janez Bogataj, zdaj že več kot očitno ne samo svetovalec Mercatorja, ampak tudi Kavala, da želijo s ponudbo predstaviti čas, ki ga zaznamuje tudi Primož Trubar (1508–1586). Protestantska hrana, tako rekoč zgodovina na krožniku, brez bednih dodatkov sedanjosti …
Stoli na klancu, ki pelje od Trubarjeve ulice proti Ljubljanici, so nevarno vegasti, verjetno so ostali še iz časov Kavalina ali pa čakajo na čas Kavalina, če projekt s protestantsko kuhinjo ne bo uspel. Na splošno se na tem mestu toskanska kuhinja a la Kaval in ideje o protestantski kuhinji hudo mešajo. Sicer pa: kakšno zvezo ima Trubar s papirnatimi prtički in rukolo?
Pri hladnih jedeh ponujajo dolenjske sire s kmetije Duša, ki smo jih preskočili, da smo lahko poskusili prekajen goveji jezik z jabolčnim hrenom in prekajeno postrv s poširanim prepeličjim jajcem. Oboje so postregli v krožniku iz koruznega ličkanja, zraven pa pristavili še briško oljčno olje in pogačo, ki ima morda iste korenine kot pica, ki jo je še vedno mogoče naročiti v lokalu.
S toplimi jedmi je prispela posodica z naribanim parmezanom, ki naj bi ga potresli na pretežke in presladke bleke z orehi in smetano ali celo na ajdovo kašo z lisičkami, ki jo ponudijo tudi v precej nedodelani različici z jajčevci, bučkami in papriko. Mogoče smo naredili napako, da nismo raje naročili ječmenove kaše s piščančjimi jetri. Vse naštete jedi so bile bolj težke kot ne, čeprav za protestante, veliko bolj kot za druge vere, velja, da požrešnost in pijančevanje ni v skladu z božjim naukom. In izredno težka, čeprav ena najbolj zanimivih jedi, je bila sirova juha s pivom, manj pretresljiva pa je bila mesna juha z ječmenovo kašo.
Ob tem je treba povedati, da smo do tega trenutka pili Izbrano belo, ki ga za Kavalove restavracije polni domačija Belica. Na splošno imajo vsa njihova vina tudi na kozarec, Prinčičevega rdečega Mihaela, ki ga vinska karta prav tako ponuja na kozarec, pa nam niso hoteli dati, čeprav so ga imeli. Ob Belici in Prinčiču imajo tudi nekaj Jakončiča, Isteniča in Radgone, a ker Beličino Izbrano rdeče še ni tako izpiljeno kot njegova bela vina, smo bili prisiljeni ostati kar pri belih.
Škoda, ker nismo vedno razpoloženi za celo buteljko, in škoda, ker bi morda rdeče vino lepše poudarilo okusnega jagenjčka z rožmarinom in spet težko prilogo – s hišnimi skutni štruklji. Na drugi strani smo poskusili bolj zanimivo reč, z jetri polnjena piščančja bedra, ki so jim za prilogo dodali proseno kašo z žafranom. Pri Trubarjevi mami je za glavne protestantske jedi mogoče dobiti tudi postrv, smuča ali telečja lička.
Pri sladicah prisegajo na pogače, a ker smo eno jedli že namesto kruha, smo se zadovoljili s figami v rdečem vinu. Hecno, imajo tudi pečena jabolka z medom in orehi, kar se sliši kot tufahija. In ideja, morda bi lahko v prihodnje odprli še gostilno, ki bi razvijala kuhinjo turških vpadov. Meni štirih jedi pri Trubarjevi mami stane konkretnih 35 evrov.
Vinska karta je kot navadno pri Kavalu povezana z vini Belica, ki jih točijo tudi na kozarec. Imajo še nekaj briških vin, pa tudi kakšna penina se najde. A vse skupaj premalo za kakšne večje zgodbe.
