OCENA FILMA: Kraljev govor

Britanska monarhija je neusahljiv vir izjemno filmičnih zgodb in nič drugače ni tokrat. Zgodovinska drama Kraljev govor se vrti okoli angleškega kralja Jurija VI. (Colin Firth), očeta zdajšnje kraljice Elizabete II., preden je zasedel prestol. Vladati bi pravzaprav moral njegov starejši brat, ki pa se je zaradi ljubezni do ameriške ločenke prestolu odrekel. Ker ima Jurij VI. velike težave z jecljanjem, ga žena (Helena Bonham Carter) prepriča, da obišče nenavadnega govornega terapevta Lionela (Geoffrey Rush).

Čeprav je terapevtov pristop precej domač, sploh za dvorne etikete vajeno monarhijo, se med učiteljem in učencem razvije svojevrstno prijateljstvo. A nenavadno prijateljstvo se seveda slej ko prej znajde na preizkušnji, ta pa čaka tudi Jurija VI., ki mora ob začetku druge svetovne vojne nagovoriti narod in se soočiti s svojim velikim sovražnikom – radijskim mikrofonom.

Film se ponaša s kar dvanajstimi nominacijami za oskarja in nekaj nagrad bi si nedvomno tudi zaslužil, a noben oskar ne bi bil bolj zaslužen kot tisti za Colina Firtha. Lani je bil (upravičeno) nominiran za vlogo homoseksualnega profesorja v A Single Man, tokrat pa Britanec znova prepriča in boleče realno pokaže muke človeka, ki ga na cedilu pušča lastni jezik. Vsi bijemo notranje boje, kraljev pa je javno viden. Kljub temu svojemu govornemu terapevtu postavi nemalo preprek do sebe, a to v luči njegovih nevsakdanjih metod niti ni nenavadno.

Prav tako odlični Geoffrey Rush je kot sproščeni terapevt, ki vztraja pri uporabi osebnih imen in ne nazivov, čudovita protiutež za zelo strogih pravil vajenega monarha. Dinamika med likoma ponudi veliko enkratnih dialogov. Čeprav film večinoma predstavljajo kot ples dveh, je vanj pravzaprav vključena tudi izvrstna Helena Bonham Carter, ki blesti kot razumna in potrpežljiva Firthova žena, skupinski igralski dosežek pa dopolnjuje še kar nekaj stranskih igralcev z izstopajočim Guyem Pearceom v vlogi nesojenega kralja na čelu.

Colin Firth obvlada jecljanje, ni kaj, a nad povprečje ga postavi šele do popolnosti ujeta zmes arogance, pokončne drže, topline in ranljivosti. Njegov lik in igralčeva sposobnost, da gledalec utripa z njim, nedvomno vodita to zgodovinsko biografijo, ki ji pravzaprav ne gre očitati prav ničesar. Je inteligentna in občasno tudi komična, predvsem pa nepretenciozna drama z odličnim scenarijem in impresivno fotografijo, ki gledalca skozi zgodbo vodi z zanesljivo in mirno roko.