HammerFall: preprosto popoln heavy metal koncert

Death Destruction

Peturno metalno odisejado so začeli švedski death metalci Death Destruction, ki so se kalili v bendih kalibra Dead By April, Evergrey in HammerFall. Skupina je zvenela izjemno agresivno, napadalno in na trenutke celo rušilno, istočasno pa tudi zelo melodično in izvedbeno odlično. Death Destruction imajo za klasično rock trio zasedbo neverjetno poln zvok. Tudi izjemnega pevca Jimmieja Strimella se je kljub njegovi tuleči tehniki petja zlahka razumelo in tudi sicer je skupina zvenela zelo artikulirano. Vsekakor so Death Destruction novo vroče ime gothenburške šole melodičnega death metala. Obiskovalci, ki jih je bilo v času njihovega nastopa za slabo polovico dvorane, vsekakor niso pričakovali takšne silovitosti in so začeli zares sodelovati s skupino šele po drugi skladbi. Žal so Death Destruction že po dvajsetih minutah zapustiti oder, ravno ko so v dvorano pritegnili še nekaj več obiskovalcev. Ob odhodu z odra so poželi bučen aplavz in to povsem zasluženo. Vsekakor so bili Death Destruction veliko in zelo pozitivno presenečenje večera.

Amaranthe

Drugo, precej bolj bizarno, a zelo zanimivo presenečenje so bili Amaranthe, švedska skupina klasično usmerjene, na odru nadvse atraktivne pevke in pevca, ki je včasih tudi rapal. Družbo jima delal še tretji pevec, ki je bil totalno death metal usmerjen. Skupina se je sprehajala med žanri, kot so heavy metal, gotski metal, moderni metal, novejši metal, kvazi death in še kaj bi se našlo, hkrati pa je zelo dobro družila tri povsem različne načine petja. Problem benda pa je sama struktura skladb, ki po melodijah od vsega še najbolj spominjajo na tisti pretežno moteči evropski štanc dance. In tu se je bend nekako »razlatel«. Kljub temu je občinstvo skupino odlično sprejelo in že po prvi skladbi je v Kinu Šiška nastal pravi žur, ki se je skozi polurni nastop Amaranthe samo še stopnjeval.

Vicious Rumors

Legendarni kalifornijski bend, ki velja za enega utemeljiteljev power metala, je na oder Kina Šiške prinesel kanček tiste magije ameriške metal scene osemdesetih, ki je ključno vplivala na vsa kasnejša dogajanja v tem žanru, hkrati pa so se takrat postavili izvedbeni standardi, ki so v marsičem še danes ostajajo nepreseženi. Slednje so z izjemno izvedbo in izdelanim odrskim nastopom včeraj demonstrirali tudi Vicious Rumors, ki so pokazali, da so še vedno nadstandardno dober heavy metal bend. Odlično, tudi večglasno petje, sijajni riffi, intenzivni kitarski dialogi in ubijalska ritem sekcija so več kot le prepričali občinstvo, ki je neznansko uživalo in spodbujalo skupino. Škoda le, da miks občasno ni bil na najvišji ravni, zaradi česar smo bili nekajkrat prikrajšani za kakšen ubijalski kitarski dialog ali kakšno solistično kitarsko vragolijo. Vsekakor pa so Vicious Rumors pokazali, kako se je nekoč streglo stvarem in nenazadnje tudi, da se jim na identičen način streže še danes. Prva liga!

HammerFall

Potem pa se je začelo! Že med pripravo odra za nastop zvezd večera, ko so tehniki dvigali transparent, na katerem je bila upodobljena maskota Hector z velikansko macolo v roki, je občinstvo začelo skandirati, kot da bi bil bend že na odru in ko so luči prvič za hip ugasnile, se je po dvorani razlegel glasen "HammerFall, HammerFall, HammerFall …" in iztegnjene roke v pozi rogov so šle kvišku. Vzdušje je bilo boljše kot na kakšni zelo pomembni nogometni tekmi, še preden je bend sploh prišel na oder.

Ko so kakšnih četrt ure kasneje na oder stopili HammerFall, so se po dvorani začeli razlegati kriki radosti in veselja. Že med posnetim uvodom se je začelo nepopisno glasno skandiranje in kolektivno odštevanje za živi začetek skladbe Patient Zero in potem je do konca "eksplodiralo" tako občinstvo kot tudi sama skupina in kolektivna heavy metal ekstaza se je začela in se naslednji dve uri ni niti za trenutek ustavila. Vsi nagovori pevca so bili tako prekinjeni z glasnim skandiranjem, tako da je vidno navdušeni Joacim Cans že po treh skladbah občinstvu dejal, naj varčuje z glasom. Kaj takšnega ne doživiš velikokrat!

Sam bend je zvenel sanjsko. Zvok je bil popoln - zelo glasen, a čist kot solza, jasen, slišala se je vsaka podrobnost. Prava pravljica za ušesa! Ob takšnem zvoku včasih človek dobi občutek, kot da posluša CD. Prav takšna je bila tudi sama izvedba, brezhibna, neposredna, srdita in predvsem brez ene same prave napake. Danes bi temu rekli "u nulo". Sam nastop je bil izdelan do zadnje potankosti in vse skupaj je delovalo sijajno. Treba je še dodati, da so HammerFall za povrh večji del igrali skladbe, ki so jih pred začetkom turneje preko spleta izglasovali njihovi oboževalci. Same skladbe pa so v živo zvenele še bolj intenzivno, prvinsko in neposredno kot na njihovih albumih.

HammerFall so bodisi v metal hvalnicah ali skozi "zgodovinske" bojevniške teme tipično heavy metal filozofijo, katere bistvo je biti eno, boriti se, uživati in živeti heavy metal, pripeljali do popolnosti. V Kinu Šiška pa so to prakso demonstrirali na najboljši možen način. HammerFall, tako kot njihovo občinstvo, ni skupina posameznikov, ki izstopajo, ampak čvrst kolektiv, ki drži skupaj in ruši vse pred seboj. Tako je bend letel iz skladbe v skladbo, brez enega samega mašila, brez ene same solistične točke in vse to v bravuroznem slogu. V Šiški je včeraj izjemna razpoloženost skupine sovpadla s še prav tako izjemno razpoloženim in neumornim občinstvom in tu nekje je nastal tisti presežek, ki ga tudi sama skupina ne more predvideti, in ki se zgodi ali pa ne. Definitivno pa Cans ni v tri dejal, da je bil to eden njihovih najboljših koncertov te turneje, ki traja že od oktobra.

Ob tako odličnem nastopu, takšni paleti velikih skladb skupine in takšnem vzdušju je iskanje vrhuncev precej neumestno, pa vendar, skladbe Renegade, Always Will Be , Let The Hammer Fall, Riders Of The Storm, Glory To The Brave in zaključna Hearts On Fire so mogoče še za kanček izstopale.

Vsekekor pa je bil včerajšnji nastop Hammerfall eden najboljših heavy metal koncertov v vsaj zadnjih desetih letih.