Ponedeljek, 22. 7. 2013, 21.20
7 let, 1 mesec
Gemma Arterton: Glasnica mladih žensk v svetu filma
Njena prva vloga je bila vloga Mikija Miške. Takrat ji je bilo komajda pet let, njena mlajša sestra pa se ji je pridružila z vlogo Racmana Jake: "Obstaja domači video, v katerem gledava risanko o Mikiju Mišku, obenem pa sestro pripravim do tega, da prizore skupaj z mano tudi ponavlja. Včasih sem to počela neprestano – samo kopirala," je za Guardian v enem od intervjujev povedala britanska igralka Gemma Arterton. "Disneyjevi filmi so bili edina umetnost, s katero sva se srečali v otroštvu. Moja družina namreč ni bila ravno kulturno aktivna, nikoli nismo hodili v gledališče, mama ni nikoli oboževala filmov," pravi igralka in dodaja, da je šele pri šestnajstih ugotovila, da bi bilo lahko igranje njena služba – pri tem je pomembno vlogo igral film Plesalka v temi (2000) Larsa von Trierja.
V Kentu rojeno igralko je vedno privlačila bizarnost in eklektičnost, kljub temu pa jo danes poznamo po vrsti najrazličnejših vlog: igrala je v množici privlačnih filmih, kot so Spopad titanov, Perzijski princ: Sipine časa, Lovca na čarovnice in seveda v Bondovem filmu Kvantum sočutja, videli pa smo jo tudi v popolnoma drugačnih, neodvisnih produkcijah, kot sta filma Disappearance of Alice Creed in Tamara Drewe.
"Scenarista Moira Buffini je feministka in ravno zato me je pritegnila. V filmu in prav tako v mojem liku z imenom Clara obstaja veliko protislovje – Clara je namreč ženska, ki prodaja svoje telo, po drugi strani pa ubije vsakogar, za kogar meni, da ni vreden življenja na tem svetu, na primer zvodniki in posiljevalci. Pri tem s pridom izrablja svojo seksualnost. Obenem je zgodba tudi precej bolj zakomplicirana, saj govori tudi o tem, kaj pomeni biti starš samohranilec in kako čudovita oseba moraš biti, da ti to uspeva celih 200 let."
"Mislim, da je materinskost del moje osebnosti. Z mamo sva obe precej praktični, sva človeka akcije in sva precej ustvarjalni – moji umetniški talenti verjetno prihajajo od nje."
Byzantium je precej feministično usmerjen film – navsezadnje je Clara oseba, ki v svetu, v katerem vladajo moški, skuša vzpostaviti nekakšno ravnovesje. Zgodba bi nek način lahko veljala za metaforo sodobne filmske industrije. "Svet filma sicer ni tako krut, a v njem nedvomno obstaja neenakost. Filmska industrije je, čeprav se spreminja, še vedno precej šovinistična – od žensk se pričakuje, kako bi morale biti videti, kaj bi morale povedati, kaj obleči, kakšno pričesko nositi in kakšno barvo kože imeti. Ta pričakovanja so nekoliko drugačna v svetu gledališča in neodvisnega filma, zato sem trenutno usmerjena bolj proti tema dvema področjema." Da bi lahko ženskam tako na področju igranja kot tudi režije in scenarija pomagala zagotavljati čim več kakovostnih del, igralka ustanavlja tudi svojo producentsko hišo.
V sferah feminističnih nazorov sta na Gemmo Arterton močno vplivali tako mama kot teta, kljub temu pa igralka poudarja, da tu ne gre za sovraštvo do moških. "Gre bolj za to, kako lepo je biti ženska," pravi igralka, svojo družino, v kateri sta se mama in oče ločila, ko ji je bilo pet let, pa opisuje kot disfunkcionalno, a srečno.
Kljub tovrstnemu precej zrelemu razmišljanju Gemma pravi, da sodelovanja pri Bondu Kvantum Sočutja ne obžaluje. "Lahko bi ga, a se zavedam, da to nima smisla – kdo ve, morda pa mi je ravno ta film prinesel tudi vlogo v Byzantiumu."
In kje bomo igralko v prihodnosti še videli? Ob Benu Afflecku in Justinu Timberlaku še letos v kriminalni drami Runner Runner, končala pa je tudi že snemanje filma The Voices v režiji Marjane Satrapi. "Ona je genialna, ustvarja grafične romane, je pa tudi avtorica filma Perzepolis. Tako dobrega občutka pri režiserju še nisem imela, vem, da bo to zelo dobra stvar."