Ana Karić: Šokirana sem bila, ko sem se zagledala v ogledalu

Celovečerec Nočne ladje, ki v nasprotju s številnimi filmi namesto o prvi ljubezni govori o zadnji, so pred dnevi premierno zavrteli v ljubljanskem Kinodvoru. Po projekciji so se številnemu občinstvu predstavili tudi ustvarjalci filma, poleg producentske hiše Dim še glavna protagonista ljubezenske drame Radko Polič (kot Jakov) in Ana Karić (kot Helena) ter režiser in soscenarist filma Igor Mirković.

Z zadnjima smo se srečali jutro po premieri. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je Radko Polič idealen partner Karićevi in zakaj je bil on prva režiserjeva izbira, Karićeva pa – presenetljivo, ko pa je na Puljskem filmskem festivalu za vlogo Helene prejela zlato areno – povsem zadnja, in zakaj bi bilo občinstvo manj presenečeno, če bi namesto ljubezenske zgodbe v upokojenskem domu gledali film o ljubezenskem življenju hrčkov.

Ana Karić: Navznoter se počutim zelo mlado Ana Karić, letnik 1941, ne skriva, da ji je vloga Helene spet popestrila življenje. A na vprašanje, ali se ji zdi, da jo je tudi nekoliko pomladila, odgovarja: "V svoji koži se zelo dobro počutim, navznoter sem še vedno zelo mlada. Včasih se moram opomniti, da sem že nekoliko v letih in da se moram spustiti na realna tla." Hvaležna je, da je pri 71 letih dobila tako pomembno filmsko vlogo, saj se strinja z opazko igralke Milene Zupančič da igralke v zrelih letih dobijo le še vloge tet in mam, kot da se jim v teh letih ne bi nič zanimivega dogajalo. "Tudi meni so ponujali takšne vloge. A jih ne želim, niti jih ne znam igrati in jih raje zavrnem. Kljub vsemu priznava, da je imela v gledališču do zdaj precejšnjo srečo. "Vedno sem igrala vloge zrelih žensk in ja, še vedno imam marsikaj povedati in k sreči še vedno dobivam vloge. Ravnokar so mi ponudili vlogo na televiziji, ampak za zdaj še ne bi govorila o tem."

Filma Nočne ladje si za zdaj še ni ogledala, to je pač eno njenih pravil, a ocenjuje, da gre za film upanja, in obžaluje, če ga kdo doživlja kot depresivnega. V zgodbo o zadnji ljubezni ni dvomila. Pravi, da se zato lahko zahvali pisateljici Doris Lessing, ki v romanu Love, again opisuje življenje vdove, ki se na stara leta spet zaljubi, in ki ga je prebrala, tik preden ji je režiser Mirković ponudil vlogo Helene.

Vsi za Ano Karić, le režiser je proti Režiser Igor Mirkovič je igralko, ki bi upodobila vdovo Heleno, po vsej nekdanji Jugoslaviji iskal leto in pol. "Želel sem, da bi v filmu igrali osemdesetletniki, a ker je bilo snemanje naporno, trajalo je šest tednov, je bila moja ideja pravzaprav neuresničljiva," pravi Mirković. "Vsi so mi predlagali, naj vlogo ponudim Ani Karić, pa sem jih zavrnil, češ "kaj pa vam je? Je mar videti kot nekdo, ki sodi v dom za upokojence?" No, a ker so res vse poti vodile do nje, sem se nazadnje odločil, da se pogovoriva in da ji zaupam svoje dileme," se spominja Mirković in doda: "Zavedam se, da se glede na prikazano igro moje dileme danes zdijo povsem neumestne."

Prepričala ga je že poskusna maska, ki je Ano Karić preobrazila v starko ("Ko sem se prvič zagledala v ogledalu, sem bila šokirana."), dodatno pa potrdila še prva bralna vaja, na kateri kemije ali ustvarjalnega zagona med Karićevo in Poličem ni bilo mogoče zanikati, niti spregledati.

Radko Polič je bil režiserjeva prva izbira. "Poliča se spomnim po številnih odličnih vlogah in hitro sem dojel, da združuje fantastično mešanico norosti in krhkosti in da bi se odlično vklopil v mojo idejo," je svojo izbiro glavnega junaka utemeljil Igor Mirković, Polič pa je kot svojo prvo izbiro tako ali tako predlagal prav Ano Karić.

"Na kožo ti je pisan Radko Polič" Karićeva in Polič sta pred Nočnini ladjami skupaj nastopila le enkrat. Pred 12 leti sta na Dubrovniških poletnih igrah zaigrala v Shakespearjevi drami Julij Cezar. "Nikoli prej se nisva družila, niti kave nisva skupaj spila," se spominja Karićeva. A kemijo med njima je bilo očitno čutiti že takrat. "Režiser Janusz Kica mi je pred 12 leti dejal, da imam smolo, ker v zagrebškem teatru nimam pravega partnerja. Tebi je na kožo pisan Radko Polič, mi je namignil. Takrat sem se nasmejala, češ kakšna neumnost pa je zdaj to! No, morda se bo slišalo patetično, ampak danes se strinjam, Radko Polič je idealen partner zame."

Razlika med najstniško ljubeznijo in ljubeznijo v zrelih letih Igor Mirković, sicer novinar in aktualni direktor filmskega festivala v Motovunu, se je tematike, ki jo obravnava film, lotil natančno in sistematično. "Precej časa sem se zadrževal v domovih za upokojence, se pogovarjal z ljudmi, spoznaval ljubezenske zveze po domovih, ki mimogrede niso nobena redkost. Poskušal sem ugotoviti, v čem se razlikujeta ljubezen med najstniki in ljubezen pri starejših, in prišel do konca, da razen tega, da se starejši teh občutkov bojijo in da mislijo, da se jim dogaja nekaj neprimernega, razlike ni."

Zadnja ljubezenska zgodba Ravno zato ga presenečenost občinstva nad ljubezensko zgodbo, ki se vname med dvema starejšima osebama, čudi toliko bolj. "Mislil sem, da snemamo najbolj običajen ljubezenski film, in me moti, da nekateri ljubezen v starejših letih razumejo kot nekaj tako drugačnega." Mirković meni, da to kaže na neko splošno družbeno zmoto, "ko pa vendar vsi vemo, da se življenjska doba in življenjska aktivnost starejšega prebivalstva podaljšujeta. Mi pa se temu čudimo, kot bi posneli film o vesoljcih." Včasih ga je spremljal občutek, da bi se ljudje manj čudili, če bi posnel film o ljubezenskem življenju hrčkov kot pa o ljubezni med moškim in žensko, starejših od 25 let."

Portugalska – Avstralija – Srbija "Film Nočne ladje je film za ljudi. Za smeh in solze," pravi Mirkovič. "Naša edina ambicija je, da se ljudje usedejo na svoj stol in prijetno preživijo dve urici." Film se je v konkurenci debitantskih režiserjev pred kratkim predstavil na festivalu na Portugalskem, že v torek pa odhaja v Sydney, kjer bo predvajan v tekmovalnem programu. Glede na to, da je film hrvaško-slovenska-srbska koprodukcija, bo po Zagrebu in Ljubljani njegova naslednja postojanka najverjetneje Beograd.