Vila Podrožnik, nesojeni dom slovenskih predsednikov (foto)

Ljubljanska soseska Rožna dolina pod Rožnikom se lahko pohvali z eno od najlepših ljubljanskih posesti, ki pa je na žalost večini mimoidočih skrita. Vila Podrožnik je namreč obdana s parkom, visokimi drevesi in zidom, do nje pa vodi tlakovan dovoz, zaprt z velikimi kovanimi vrati. V okviru projekta Odprte hiše Slovenije smo se pridružili skupini radovednežev in odkrivali skrivnosti čudovite stavbe.

Celotno posestvo obsega 3,7 hektarja, vila pa je velika 1.200 kvadratnih metrov. V njej so kuhinja, več jedilnic, štiri spalnice, štiri kopalnice, knjižnica, sprejemna dvorana, prostorna terasa in klet. Večino leta vila sameva, čeprav je redno vzdrževana, v njej pa dela pet ljudi: dve gospodinji, kuhar, vrtnar in strežnik.

Namesto predsedniške palače prestižni turistični apartmaji ali poroke? O vili Podrožnik se je veliko govorilo, ko jo je za svojo predsedniško rezidenco predlagal nekdanji slovenski predsednik dr. Danilo Türk, ki je državo vodil med letoma 2007 in 2012. Vila ni nikoli postala predsedniška palača, tudi zato ne, ker bi v tem primeru prestolnica izgubila odličen prostor za pomembnejše protokolarne dogodke. Kot nam je ob obisku razložila Boža Robnik, ki nas je vodila po objektu in vrtu, so načrti za prihodnost vile veliko bolj tržno naravnani. Njen upravnik, JGZ Brdo, Protoklarne storitve RS, se namreč zaveda škode, da se tako lepe posesti ne uporablja večkrat. Vilo in apartmaje je tako mogoče najeti, razmišljali pa so tudi, da bi hišo namenili rezidenci katerega od tujih veleposlanikov ali pa bi v njej ob drugih dogodkih organizirali tudi poroke.

Fotografijo ustanovitve OF zamenjala fotografija osamosvojitvene slovesnosti Hiša skriva kar nekaj umetniških draguljev. V vhodni avli sta freski Ivana Vavpotiča, fasado vile krasita kipa Borisa Kalina, po stenah pa visi več del Božidarja Jakca in Riharda Jakopiča.

Knjižnica je majhna in se ne more pohvaliti s kakšnimi dragocenimi deli. V njej visi velika fotografija osamosvojitvene slovesnosti na Trgu republike, ki so jo tja obesili namesto slike ustanovitve OF. Iz pritličja vodijo vrata na pokrit balkon ter naprej proti vrtu. V zgornjem nadstropju so štiri spalnice, tudi iz njih pa vodijo vrata na prostorno teraso, s katere je lep razgled na park ter vse do Grajskega griča.

Bazen, teniško igrišče in čudovit park, izropan eksotičnih rastlin Obiskovalca ne prevzame le notranjost, temveč tudi prostoren park. Ta je bil pred stoletjem in več poln eksotičnih rastlin, ki pa so jih med menjavami lastnikov uničili ali pokradli. Zasnova vrta je sicer ves čas skoraj enaka, med zadnjo prenovo po vojni so zgradili še bazen in teniško igrišče. Pestra zgodovina posesti pod Rožnikom: županova hiša, Zoisova rodbina in gostilna Na tem mestu naj bi prva zgradba stala že pred stoletji, zagotovo vemo, da je bil tu dvorec nekdanjega ljubljanskega župana Krištofa Otta, ki je s štiriletnim premorom županoval med letoma 1634 in 1646.

Med lastnike posestva spada tudi znana rodbina Zois, ki je sicer živela na Brdu pri Kranju, kjer je danes najobsežnejši protokolarni objekt, bolje rečeno, posest, v Sloveniji. V 19. stoletju med lastniki omenjajo tudi znanega gostinca Franca Čonžla, ki je dvorec spremenil v gostilno.

Priljubljeni premožnež Kollman zgradil ekscentričen stolpič Od njega je leta 1910 dvorec kupil zadnji zasebni lastnik, trgovec in ugleden meščan Robert Kollman. Ta je dvorec podrl do temeljev in dal zgraditi hišo po svojih željah. Ker je imela hiša tudi stolpič, so ji Ljubljančani rekli kar Kollmanov grad.

Kollmanovo vilo so na novo zgradili leta 1910 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Iz časa, ko je na posesti živel Kollman, je znanih več zanimivih podrobnosti. Čeprav zelo premožen, si potomec stare trgovske družine ni našel žene, zato si ni nikoli ustvaril družine, ki si jo je nadvse želel. Med okoliškimi prebivalci je bil izjemno priljubljen, saj je bil radodaren, otroke pa je rad zapeljal kakšen krog z avtomobilom, saj so bili ti tedaj velika senzacija in domena bogatih.

Ko je Kollmanovo zdravje opešalo, se je odločil vilo in svoje premoženje zapustiti ljubljanskim revežem, obubožanim trgovcem in različnim kulturnim ustanovam. Mestna občina Ljubljana, zadolžena za izvršitev oporoke, je dve ustanovi – za revne slepe in obubožane trgovce – namestila kar v vili pod Rožnikom, nato pa hišo s posestjo leta 1940 prodali na javni dražbi.

Država dvorec podrla in zgradila novo vilo Lastnik je postala država. Med drugo svetovno vojno je vila služila različnim namenom – bila je bolnišnica, internat ... – po vojni pa so jo spet porušili in predelali. Želeli so jo namreč uporabljati za protokolarne namene, a je bila prejšnja zasnova za to nepraktična.

Leta 1947 je tako na mesto Kollmanove vile zrasla vila Podrožnik, ki jo je načrtoval arhitekt Vinko Glanz, ta je zasnoval tudi zgradbo parlamenta. Podoba se je ohranila do danes.